Bratje Italije (kratica FdI) je politična stranka v Italiji, ki je bila ustanovljena leta 2012. V javnosti je pogosto označujejo kot skrajno desno, nacionalistično, tudi neofašistično stranko. Od prevzema vlade leta 2023 je stranka ubrala nekoliko bolj pragmatičen politični pristop. Stranka se opredeljuje kot nacionalno konservativna, vodi jo Giorgia Meloni, aktualna italijanska premierka.
Ime in sprememba imena Ime stranke izvira iz uvodnega verza italijanske državne himne, ki se začne z nagovorom »Fratelli d’Italia« (»Bratje Italije«). Stranka je bila ustanovljena pod imenom Fratelli d’Italia – Centrodestra Nazionale (»Bratje Italije – nacionalna desna sredina«). Februarja 2014 se je preimenovala v Fratelli d’Italia – Alleanza Nazionale (»Bratje Italije – Narodno zavezništvo«), pri čemer je ime povzeto po njeni predhodnici, stranki Alleanza Nazionale. Od decembra 2017 deluje pod skrajšanim imenom Fratelli d’Italia.
Zgodovina Predhodnica današnje stranke je bila Nacionalno zavezništvo (AN), ki je nastala med letoma 1994 in 1995 iz neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja (MSI). Na pobudo vodje stranke Gianfranca Finija se je z večino glasov odločila, da se distancira od zgodovinskega fašizma in sledi bolj zmerni poti. V devetdesetih in 2000-ih letih je združevala desničarski in nacionalno-konservativni tabor v Italiji, dosegla je dvomestno število glasov po vsej državi in sodelovala v vseh desnosredinskih vladah Silvia Berlusconija. Marca 2009 se je AN z Berlusconijevo stranko Naprej Italija (Forza Italia) združila v novo stranko Ljudstvo svobode.
Zaradi nezadovoljstva z Berlusconijevim načinom vodenja je več poslancev – nekdanjih politikov Nacionalnega zavezništva (AN), zbranih okoli Ignazia La Russe in Giorgie Meloni, pa tudi nekaterih nekdanjih predstavnikov Fiorentine (FI), kot sta Guido Crosetto in Giuseppe Cossiga, sin nekdanjega italijanskega predsednika Francesca Cossige – decembra 2012 zapustilo stranko Ljudstvo svobode in ustanovilo stranko Bratje italije (Fratelli d'Italia). Sprva so Crosetto, La Russa in Meloni oblikovali tričlansko vodstvo stranke. Na parlamentarnih volitvah februarja 2013 je stranka kandidirala kot del desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija ter prejela 2 % glasov in devet sedežev v poslanski zbornici, z 1,9 % pa za las zgrešila osvojitev sedeža v senatu. Marca 2013 je bil La Russa izvoljen za edinega predsednika stranke, Meloni pa je postala vodja poslanske skupine FdI v poslanski zbornici.
Jeseni 2013 je Giorgia Meloni ustanovila pobudo Delavnica za Italijo (Officina per l'Italia), z namenom širjenja politične in družbene podpore stranki. Poleg članov Bratov Italije so v pobudi sodelovali tudi nekateri vidni politiki, med njimi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno, nekdanji finančni minister Giulio Tremonti, nekdanji zunanji minister Giulio Terzi di Sant'Agata ter novinar in politik Magdi Cristiano Allam. Alemanno in Allam sta se pozneje pridružila stranki, Terzi ji je ostal politično blizu, medtem ko se je Tremonti od nje oddaljil. Decembra 2013 je Fundacija Nacionalno zavezništvo, ki upravlja pravice do imena in simbolov nekdanje stranke z istim imenom, te pravice podelila FdI. Februarja 2014 je stranka ob preimenovanju v svoj logotip vključila t. i. trikolorno plamenico (fiamma tricolore), nekdanji simbol strank Italijansko socialni gibanje in Nacionalno zavezništvo. Simbolika plamena se tradicionalno povezuje z dediščino italijanske povojne desnice. Leta 2022 je Meloni na pozive k odstranitvi plamena iz logotipa odgovorila, da je stranka nanj »ponosna«, medtem ko so se leta 2024 v stranki pojavile razprave o morebitni spremembi simbola.
Prvi kongres stranke po preimenovanju je potekal marca 2014 v zdraviliškem mestu Fiuggi, kjer je leta 1995 potekal tudi kongres stranke Nacionalno zavezništvo, na katerem se je ta simbolno distancirala od fašizma (»prelomnica Fiuggi«). Na kongresu je bila za predsednico stranke izvoljena Giorgia Meloni, ki je na položaju nasledila Ignazia La Russo. Na volitvah v Evropski parlament maja 2014 stranka ni prestopila štiriodstotnega praga, saj je prejela 3,7 % glasov. Na parlamentarnih volitvah marca 2018 so Bratje Italije ponovno nastopili v desnosredinski koaliciji Silvia Berlusconija in Mattea Salvinija ter s 4,37 % glasov vstopili v poslansko zbornico, kjer so osvojili 17 mandatov. V senatu so prejeli sedem sedežev. Od novembra 2018, po prestopu poslancev Stefana Maulla in Innocenza Leontinija iz stranke Naprej Italija, je stranka zastopana tudi v Evropskem parlamentu. Pridružila se je skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere članica je še danes. Na evropskih volitvah maja 2019 je stranka povečala podporo na 6,5 % in osvojila pet od 73 italijanskih sedežev v Evropskem parlamentu.
Na italijanskih parlamentarnih volitvah 25. septembra 2022 je stranka nastopila s predsednico stranke Giorgio Meloni kot vodilno kandidatko in s 26 odstotka prejetih glasov postala najmočnejša politična sila v državi.
Politična stališča
Osnovna orientacija Člani stranke Bratje Italije se opisujejo kot konservativni ali nacionalno konservativni in se sklicujejo na stališča zgodovinske italijanske in evropske desnice. Vodja stranke Giorgia Meloni je ob svoji izvolitvi za predsednico vlade izjavila, da je italijanska desnica fašizem pred desetletji prepustila zgodovini, in obsoja zavračanje demokracije in protijudovske zakone tistega časa. Meloni svojo stranko vidi kot italijanski ekvivalent Konservativne stranke v Združenem kraljestvu, Republikanske stranke v ZDA in Likuda v Izraelu.
V medijih in akademskih krogih stranko ponekod označujejo kot konservativno., drugod kot skrajno desno ali neofašistično. Pogosta kritika je, da so v stranki in njenih krogih še vedno Mussolinijevi nostalgiki, ki uporabljajo fašistični »rimski pozdrav«.
Socialna in migracijska politika Stranka podpira ukrepe za preprečevanje splavov, ne želi pa spreminjati njihove zakonitosti. Po besedah vodje stranke Meloni bi morali ti ostati »dostopni, varni in zakoniti«, a da bi bilo treba del zakona, ki se nanaša na preprečevanje in je bil doslej večinoma prezrt, »strožje izvajati«.
Stranka zagovarja tradicionalni družinski model z idealom matere, očeta in otroka. Vodilni politiki, kot je Meloni, so izrazili svoje nasprotovanje posvojitvi otrok s strani homoseksualnih parov. Potem ko je FdI prevzela oblast, je državno tožilstvo ukrepalo proti rojstnim listom, na katerih sta bila kot starša otroka navedena dva moška ali dve ženski osebi. Obstoječa prepoved nadomestnega materinstva v Italiji je bila pod vodstvom FdI še razširjena, s čimer je Italijanom prepovedala uporabo nadomestnega materinstva tudi v tujini.
Poleg tega stranka izvaja pronatalistično politiko in zagovarja ukrepe za povečanje rodnosti, katere upad je Meloni označila za »pravo izredno stanje«. V okviru tega stališča je stranka leta 2025 uvedla dobrodošlo plačilo v višini 1000 evrov za vsakega novorojenčka ali posvojenega otroka.
Stranka podpira omejevanje priseljevanja in s pomorsko blokado ob afriški obali želi odvrniti sredozemske migrante.
Ekonomska in socialna politika Za obdobje od januarja 2024 je vlada pod vodstvom stranke načrtovala ukinitev socialne pomoči ( reddito di cittadinanza, "državljanski dohodek") za brezposelne, mlajše od 60 let, ki nimajo invalidnosti ali mladoletnih otrok. To upravičuje z argumentom, da preostalo prebivalstvo šteje za "zaposljivo" in da bi jih to spodbudilo k delu.Jonas Grethel, Annette Hilsenbeck: Wie Meloni den Armen an den Kragen geht, ZDF, 1. November 2023. Od začetka avgusta 2023 je vse več prizadetih posameznikov prejelo ustrezno obvestilo od oblasti prek SMS-sporočil, kar je povzročilo močne proteste, zlasti v revnejših regijah južne Italije. Italija tako postaja edina država v EU, ki nima univerzalnega temeljnega dohodka za brezposelne.
Vlada pod vodstvom stranke je za leto 2024 napovedala ukinitev socialne pomoči (reddito di cittadinanza) za brezposelne, mlajše od 60 let, brez invalidnosti ali vzdrževanih otrok, pri čemer je ukrep utemeljila s spodbujanjem delovne aktivnosti tistih, ki jih šteje za delovno sposobne. Avgusta 2023 je več prejemnikov prejelo obvestila o ukinitvi pomoči prek SMS-sporočil, kar je sprožilo proteste, zlasti v revnejših območjih južne Italije. S tem se Italija oddaljuje od modela splošne socialne varnosti za brezposelne, ki je sicer razširjen v večini držav Evropske unije.
Zdravstvena politika Stranka Bratje Italije nasprotuje splošni obveznosti cepljenja ter poudarja pomen informiranja, svetovanja in priporočil namesto prisilnih ukrepov. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je predsednica stranke Giorgia Meloni nasprotovala ponovni uvedbi t. i. »zelenega potrdila«. Ob tem je napovedala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi proučila zdravstveno in gospodarsko upravljanje pandemije covida-19 v Italiji ter morebitne stranske učinke cepiv.
Naravovarstvo in okoljska politika Po mnenju okoljskega zgodovinarja Nilsa M. Frankeja kažejo zaveze k varstvu narave in okoljski politiki, kot so zapisane v 16. in 17. poglavju volilnega programa stranke Bratje Italije, določene vzporednice z geodeterminizmom, tj. ideološkim pogledom iz druge polovice 19. stoletja, po katerem človeka v veliki meri določata njegovo naravno okolje in geografski prostor. Po tej razlagi naj bi se v interakciji z okoljem oblikoval tudi specifičen »nacionalni genski sklad«, ki opredeljuje posamezen narod. Franke pri tem opozarja, da so podobne ideje v skrajni obliki prišle do izraza v nacionalsocialistični ideologiji »krvi in zemlje«.
Evropska unija in fiskalna politika EU Stranka zagovarja koncept »Evrope narodov« in nasprotuje Lizbonski pogodbi, pri čemer poudarja večjo vlogo nacionalnih držav ter predlaga, da bi bila evropska zakonodaja podrejena nacionalni. Čeprav je stranka v preteklosti večkrat postavljala pod vprašaj članstvo Italije v Evropski uniji, je med kampanjo pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 poudarila, da izstopa iz EU ne načrtuje. Predsednica stranke Giorgia Meloni je ob tem večkrat izpostavila kritičen odnos do delovanja Unije, med drugim tudi na predvolilnem shodu v Milanu 11. septembra 2022.
Od evropskih volitev leta 2019 so Bratje Italije (FdI) del desničarske konservativne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Evropskem parlamentu, skupaj s poljsko stranko Zakon in pravičnost ( PiS ). Niso del skrajno desničarske in izrecno protievropske skupine Identiteta in demokracija (ID), ki vključuje italijansko Ligo (prej Lega Nord ), francoski Nacionalni zbor (prej Front National) in do izključitve maja 2024 nemško AfD . FdI je v Evropskem parlamentu glasovala proti poročilu, v katerem je bilo navedeno, da Madžarska ni več polnopravna demokracija; vodja stranke Meloni je prijatelj tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom .
Stranka zavrača evropski fiskalni pakt . Vodja stranke Giorgia Meloni je večkrat kritizirala »mednarodni finančni svet«. Hkrati so Bratje Italije umaknili svoje prejšnje nasprotovanje evropskemu programu okrevanja po koroni, iz katerega naj bi Italija prejela 191 milijard evrov. Vendar so Bratje Italije pozvali k ponovnim pogajanjem z Brusljem.
Kritika Maria Draghija V času široke koalicijske vlade pod vodstvom Maria Draghija, oblikovane zaradi pandemije covida-19, so bili Bratje Italije edina večja opozicijska stranka in so vlado med drugim označevali za »sužnjo Evrope« ter »sovražnico Italijanov«. Predsednica stranke Giorgia Meloni je v tem obdobju zagovarjala kritična stališča do evropske gospodarske politike ter poudarjala, da evro škoduje italijanskemu gospodarstvu in prispeva k njegovi nizki rasti. Hkrati je stranka izražala interes za ohranitev mednarodnega ugleda Italije, zlasti v kontekstu izvozne usmerjenosti, kar se je med drugim odražalo v podpori kandidaturam oseb z mednarodnimi izkušnjami, kot sta nekdanji finančni minister Giulio Tremonti in centralni bankir Fabio Panetta.