Narodni park Baškirija (; ) pokriva velik gozd na južnem koncu Uralskega gorovja. Park je pomemben blažilec med industrializiranimi ravninami na zahodu ter goratim in redko poseljenim naravnim rezervatom Šulgan-Taš in entomološkim rezervatom Altyn-Solok (»Zlato čebelje drevo«) na vzhodu in severu. Narodni park Baškirija leži med reko Nuguš (in priljubljenim rekreacijskim območjem akumulacijskega jezera Nuguš) in južnim ovinkom reke Belaja. Park se odlikuje z globokimi rečnimi dolinami v kraški topografiji. Znan je po naravnem mostu čez reko Kuperlja. Park se razprostira čez tri okrožja (rajoni) (Meleuzovski, Kurgačinski in Burzjanski) Republike Baškortostan (znane tudi kot »Baškirija«).

Topografija

Park se dviga od ravnin na zahodu do srednje visokih kraških (apnenčastih) višavij na vzhodu. Severna meja poteka vzdolž reke Nuguš (v turščini »čista, svetla«), ki teče skozi globoke gozdnate doline z apnenčastimi formacijami na pobočjih. Rezervoar Nuguš (25 km2), kjer reka teče proti zahodu iz gora. Rezervoar je poleti priljubljena destinacija domačinov; industrijsko mesto Meleuz je oddaljeno le 32 km zahodno, zaradi česar je narodni park Baškirija pomembna rekreacijska točka in ekološki varovalni pas za zavarovana območja na vzhodu.

Južna meja je reka Belaja, ki se vije okoli južnega konca Uralskega gorovja. Na vzhodu park meji na naravni rezervat »Šulgan-Taš«. Več kot 92 % parka je gozdnatega. Osrednje območje parka je relativno težko dostopno, s starejšimi in odmrlimi drevesi, ki podpirajo široko paleto prostoživečih živali.

Najbolj presenetljive reliefne oblike so različne apnenčaste formacije: izdanki, jame, spodmoli in ​​podzemne reke. Skalnati bregovi rek Nuguš in Belaja segajo 150 metrov v višino. Naravni most Kuperlja je kraška formacija, ki je 20 metrov nad tlemi in široka 10 metrov; je ostanek nekdanje podzemne reke. V parku je znanih 30 jam z 8,2 km večjih prehodov. Ena jama, Sumganska jama, je največja jama na Uralu, z večjimi in manjšimi prehodi, dolgimi do 10 km, ki segajo do globine 126 metrov. Jama Sumgan je na posebej izoliranem terenu, znanem kot Kutuk-Sumgan (kutuk - 'vodnjak', sumgan - 'potopljen').

Podnebje in ekoregija Podnebje Baškirije je vlažno celinsko, poleti toplo (Köppnova podnebna klasifikacija (Dfb)). Za to podnebje so značilna velika nihanja temperature, tako dnevne kot sezonske, z milimi poletji in hladnimi, snežnimi zimami.

Baškirija leži v uralski gorski tundri in tajgi. Ural je splošno znan kot ločnica med Evropo in Azijo, južni Ural pa združuje mešanje obeh z bližino stepskih ekoregij. Med glavnimi drevesi uralske gorske tajge so sibirska smreka (Picea obovata), sibirski macesen (Larix sibirica) in sibirska jelka (Abies sibirica).

Rastlinstvo Park ima visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, ker je na stičišču več biogeografskih provinc: borealnih iglavcev (tajga), listnatih gozdov in step. Ker je več kot 90 % parka pokritega z gozdom, je območje široke zaščite za gozdne rastlinske združbe. Svetli iglavci tajge (bor in macesen) se mešajo s širokolistnimi (lipa, hrast, brest, javor) in drobnolistnimi (breza in trepetlika) drevesi. Skalni izdanki omogočajo rast manjšim cvetočim rastlinam. V parku je bilo zabeleženih več kot 800 vrst cvetočih rastlin, od katerih jih je 117 uvrščenih med redke ali ranljive. V parku je omejeno število negozdnih območij, vključno z območjem, znanim kot Medvedji travnik, kjer raste čebula Allium obliquum, vrsta divje čebule.

Živalstvo Zaradi lege gozda na skrajnih koncih različnih ekoregij (Evropa/Azija in sever/jug) so številne stalne vrste na skrajnih koncih svojih območij razširjenosti. Zavarovana območja parka zagotavljajo habitat za več kot 60 vrst sesalcev. Med reprezentativne vrste spadajo rjavi medved, los, volk, ris in bober. Zabeleženih je 11 vrst dvoživk, 30 vrst rib in 150 vrst ptic. Med pticami roparicami sta ranljiva kraljevi orel in belorepec (največji orel z razponom kril do 2,4 metra). Med vrstami rib v izvirih Nuguša in Bele je ranljivi sibirski sulec (Hucho taimen).

Zgodovina Območje Baškirije je naseljeno že tisočletja: jamske poslikave paleolitske kulture v sosednjem rezervatu Šulgan-Taš so bile z radiokemijsko analizo datirane na 13.000–14.000 let nazaj. Polnomadski Baškirji so avtohtoni prebivalci Baškortostana in trdijo, da izvirajo iz prvotnih jamskih kultov.

Območje je bilo dobro znano po divjem čebelarstvu, pri katerem se med nabira iz drevesnih dupel in pri katerem se čebelje skupine umetno vnašajo v dupline. Sosednji entomološki rezervat Altyn-Solok varuje ta zgodovinski vir industrije, ki sega lahko 1500 let nazaj.

V 20. stoletju je regija Baškirija med Volgo in Uralom postala najbolj industrializirana in gosto poseljena republika v Rusiji. Gorsko območje okoli narodnega parka Baškirija in z njim povezanih rezervatov je ostalo relativno nemoteno zaradi razvoja in prebivalstva, kar je povečalo njihov pomen tako za rekreacijo kot za naravno varstvo.

Danes je park znan po lokalni rekreacijski uporabi akumulacijskega jezera Nuguš poleti in po raziskovanju gozda s potjo, rečnim splavom in na konju. Jamarstvo je tudi značilnost parka. V bližini akumulacijskega jezera in v bližnjem mestu Meleuz so turistični objekti.

Sklici

Zunanje povezave

Bashkir-Ural, Nomination Letter to UNESCO Map of Bashkiria National Park, OpenStreetmap.org Map of Bashkiria National Park, ProtectedPlanet.net

Kategorija:Narodni parki Rusije Kategorija:Geografija Baškortostana Kategorija:Ustanovitve leta 1986