Elena Maróthy-Šoltésová slovaška pisateljica in urednica, * 6. januar 1855, Krupina, Avstro-Ogrska, † 11. februar 1939, Martin, Prva češkoslovaška republika.
Elena Maróthy-Šoltésová je bila slovaška pisateljica in urednica. Bila je tudi vodilna osebnost ženskega gibanja na Slovaškem.
Biografija Rodila se je 6. januarja 1855 v Krupini kot najstarejša hči luteranskega pastorja Daniela Maróthyja in Karoline Hudecove, se je rodila v Krupini. Odraščala je v vasi Ľuboreč, kjer je njen oče opravljal duhovniški poklic. Oče je bil aktiven v krogih narodnih buditeljev okoli Ľudovíta Štúra in je pod psevdonimom Vrahobor Maškovský pisal domoljubno poezijo. Mati ji je umrla, ko je bila Elena še otrok.
Po sedmih letih šolanja v madžarskem in nemškem jeziku v kraju Lučenec je bila Maróthy-Šoltésová prisiljena prekiniti šolanje, da bi mačehi pomagala pri vzgoji mlajših sorojencev. Čeprav sta jo starša uvedla v nacionalistične kroge, nista odobravala njenega zanimanja za intelektualne dejavnosti, saj sta menila, da so za žensko neprimerne. Pri 20 letih se je poročila z Ľudovítom Michalom Šoltésom, trgovcem, ki ga je spoznala leto prej na zborovanju Slovaške matice. Čeprav je bila poroka z znatno starejšim moškim verjetno motivirana z njeno željo po osamosvojitvi od staršev, je Maróthy-Šoltésová moža ljubila. Ključni razlog za to je bil, da je mož, v nasprotju z njenimi starši, močno podpiral njene ambicije. Par se je naselil v Martinu, njegovem rodnem kraju in pomembnem središču slovaškega domoljubnega intelektualnega življenja. Imela sta dva otroka, ki sta oba umrla njima – hčerko, ki je umrla zaradi tuberkuloze pri osmih letih, in sina, ki je umrl pri 33 letih.
V Martinu se je Maróthy-Šoltésová hitro uveljavila kot vidna avtorica realistične proze v slovaškem jeziku , dejavna pa je bila tudi kot literarna kritičarka. Globoka žalost ob prezgodnji smrti njenih otrok je postala ponavljajoča se tema v njenem pisanju, čeprav se je dosledno izogibala pretirani sentimentalnosti. Druga osrednja tema v njenem delu je bilo upodabljanje družbenih vprašanj. Literarni kritiki so opazili, da močna socialna orientacija njenih spisov spominja na tematike, ki jih je razvil norveški avtor Bjørnstjerne Bjørnson.
Leta 1880 je Maróthy-Šoltésová postala članica odbora ženskega društva Živena in je bila njegova predsednica od leta 1894 do 1927. Med letoma 1912 in 1922 je bila urednica revije Živena, ki jo je pomagala ustanoviti. Maróthy-Šoltésová je prav tako pomagala pri vzpostavitvi visokošolskega izobraževanja za ženske v svoji državi, vključno z Inštitutom Milana Rastislava Štefánika. V svojih dejavnostih, ki so spodbujale napredek slovaškega nacionalnega cilja in emancipacijo žensk, je tesno sodelovala s predsednikom novonastale Prve češkoslovaške republike Tomášem Masarykom in njegovo hčerko Alice.
Smrt Umrla je v Martinu v starosti 84 let. Pokopana je na Narodnem pokopališču v Martinu.
Dela Vir: Na dedine (Na vasi), novela (1881) Umierajúce dieťa (Umirajoči otrok), kratka zgodba (1885) V černickej šole (V černiški šoli), proza (1891) Proti prúdu (Proti toku), roman (1894) Prvé previnenie (Prvi prekršek), proza (1896) Popelka (Pepelka), proza (1898) Za letného večera (V poletnem večeru), proza (1902) Moje deti (Moja otroka), dnevnik (1923–24) Sedemdesiat rokov života (Sedemdeset let življenja), spomini (1925) Sobrané spisy Eleny Maróthy Šoltésovej (Zbrana dela Elene Maróthy-Šoltésove) 1 – 6 (1921 – 25) Pohľady na literatúru (Pogledi na literaturo), posmrtno objavljeni eseji (1958)
Sklici
Zunanje povezave Šesťdesiatročná pamiatka Živeny, spolku slovenských žien. Turč. Sv. Martin: Knihtlač. uč. spolok, 1929. 15 p. - available at ULB's Digital Library
Kategorija:Slovaške feministke Kategorija:Slovaški pisatelji