Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.
Glede na število izvjalcev v ansamblu ločimo: Solo - 1 izvajalec Duo - 2 izvajalca (izraz duet se uporablja pri skladbah za dva pevska glasova, izjemoma za dva enaka instrumenta) Trio - 3 izvajalci (izraz tercet se uporablja pri skladbah za tri pevske glasove, izjemoma za tri enake instrumente) Kvartet - 4 izvajalci Kvintet - 5 izvajalcev Sekstet - 6 izvajalcev Septet - 7 izvajalcev Oktet - 8 izvajalcev Nonet - 9 izvajalcev Decet - 10 izvajalcev (redkeje uporabljena zasedba, imenovana tudi diksutor, včasih decimet)
Izraz komorna glasba izhaja iz italijanščine (musica da camera= manjši prostor, soba), prvič je omenjen leta 1555. Komorne instrumentalne ali vokalne skladbe so se sprva izvajale v manjših prostorih dvorcev premožnih fevdalcev in ne v velikih dvoranah.
Pridevnik komorni se v podobnem kontekstu uporablja še pri izrazih: komorni orkester komorni zbor komorna opera komorna simfonija
Glej tudi komorni ton seznam slovenskih komornih ansamblov
Kategorija:Glasba po zvrsti