Eleni "Lela" Karajanni (zapisano tudi kot Karayanni ), voditeljica grškega odporniškega gibanja, * 1898, Limni, Evbeja, Grčija, † 8. september 1994, Atene.
Lela Karajanni je bila med drugo svetovno vojno voditeljica grškega odporniškega gibanja, ki je koordinirala grške odporniške celice in njihove dejavnosti proti okupacijskim silam osi. Leta 1944 so jo Nemci ujeli in mučili, nato pa so jo poslali v koncentracijsko taborišče Haidari, kjer je nadaljevala z organiziranjem odpora proti Nemcem. Usmrčena je bila s strelskim vodom 8. septembra 1944.
Življenjepis Lela Karajanni se je rodila v Limniju na otoku Evbeja. Pred drugo svetovno vojno je bila gospodinja v Atenah. Njen mož je bil farmacevt, skupaj pa sta imela sedem otrok. Ko so sile osi leta 1941 napadle in okupirale Grčijo, so Karajannijevi z zdravili oskrbovali umikajoče se britanske vojake. Kasneje so pomagali tudi nekaterim vojakom, da so pobegnili iz države. Sčasoma se je družina vse bolj vključevala v rastoče odporniško gibanje proti okupatorjem, predvsem proti italijanskim silam v Atenah. Lela, njen mož in starejši sinovi so se pridružili odporniški organizaciji Nacionalni republikanski grški ligi (EDES). Lela je znotraj širšega gibanja ustanovila svojo lastno skupino, imenovano »Bouboulina«. Ime je izbrala po svoji prababici Laskarini Bouboulini, grški poveljnici, ki se je med grško vojno za neodvisnost borila proti Osmanskemu cesarstvu.
Karajannijeva in njeni partizanski soborci so delovali iz lekarne njenega moža v Atenah in iz samostana v Megari. Njena celica je posredovala informacije drugim odporniškim celicam, tihotapila iskane osebe na območja pod nadzorom grških partizanov, ponarejala dokumente ter sodelovala z britansko vojaško obveščevalno službo, pri oviranju okupacije sil osi.
Julija 1944 so jo v Atenah aretirale nemške okupacijske sile. Odpeljali so jo v poveljstvo SS na ulici Merlin, ki so ga nekateri grški zaporniki imenovali »hiša pekla«. Tam so jo več dni mučili, preden so jo poslali v koncentracijsko taborišče Haidari na obrobju Aten. Kljub zaporu je Lela še naprej usklajevala odpor proti Nemcem. Vendar so njo in druge ujete člane odpora zjutraj 8. septembra 1944 zjutraj usmrtili s strelskim vodom, le 34 dni preden so zavezniške sile osvobodile Atene.
Zapuščina Po vojni so Lelo Karajanni in njeno družino (mož, hčere in sinovi so vojno preživeli) počastili za njihov prispevek med spopadom. Leta 1963 je Zveza grških znanstvenic naročila izdelavo njenega doprsnega kipa. Leta 2011 je bila prepoznana kot Pravičnica med narodi.
Po njej so poimenovali ulico v središču Aten (ulica Lelas Karagianni, prej uliac Limnou), v bližini njene hiše, ki je danes v lasti občine Atene.
Galerija
Sklici
Kategorija:Grki v 20. stoletju Kategorija:Usmrčeni ljudje Kategorija:Grki