Simurg tudi senmurv, simorgh, simorg, simurg, simoorg, simorq ali simourv) je dobrohotna ptica v perzijski mitologiji in literaturi. Ima nekaj podobnosti z mitološkimi pticami različnega izvora, kot sta feniks (() in huma (.Juan Eduardo Cirlot, A Dictionary of Symbols, Courier Dover Publications, 2002, p. 253 Figuro najdemo v vseh obdobjih iranske umetnosti in literature, očitna pa je tudi v ikonografiji Gruzije, srednjeveške Armenije, Vzhodnega rimskega cesarstva in drugih regij, ki so bile pod perzijskim kulturnim vplivom.
Etimologija Perzijska beseda sīmurğ () izhaja iz srednjeperzijske besede sēnmurwA. Jeroussalimskaja, "Soieries sassanides", in Splendeur des sassanides: l'empire perse entre Rome et la Chine (Brussels, 1993) 114, 117–118, points out that the spelling senmurv, is incorrect – noted by David Jacoby, "Silk Economics and Cross-Cultural Artistic Interaction: Byzantium, the Muslim World, and the Christian West", Dumbarton Oaks Papers 58 (2004): 197–240, esp. 212 note 82. in zgodnejše besede sēnmuruγ, ki je v pazendskih besedilih potrjena tudi kot sīna-mrū. Srednjeperzijska beseda izvira iz avestščine mərəγō Saēnō »ptica Saēna«, prvotno ujeda, verjetno orel, sokol ali kragulj, kar je mogoče sklepati iz etimološko sorodne sanskrtske besede śyenaḥ (श्येनः) ujeda, orel in ptica roparica, ki se pojavlja tudi kot božanska figura..Manfred Mayrhofer (1996). “śyená-”. In: Etymologisches Wörterbuch des Altindoarischen [Etymological Dictionary of Old Indo-Aryan] Volume II. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1996. p. 662. (In German) Saēna je tudi osebno ime. Beseda je bila posojena Armencem kot siramarg (սիրամարգ) »pav«.
Po drugi strani pa besedna zveza sī murğ () v perzijščini pomeni »trideset ptic«; to besedno zvezo je uporabil Attar iz Nišapurja v svoji simbolični zgodbi Ptičja zveza, katere okvirna zgodba uporablja igro imena.
Mitologija
.
Oblika in funkcija Simurg je v iranski umetnosti upodobljen kot krilato bitje v obliki ptice, dovolj ogromno, da odnese slona ali kita. Pojavi se kot pav z glavo psa in kremplji leva – včasih pa tudi s človeškim obrazom. Simurg je po naravi dobrohoten. Ker je delno sesalec, mladiči sesajo. Simurgh sovraži kače, njegov naravni habitat pa je kraj z veliko vode. V nekaterih različicah naj bi bilo njegovo perje barve bakra in čeprav je bil prvotno opisan kot pasja ptica, so ga kasneje prikazovali z glavo človeka ali psa (bradati jastrebi imajo na glavi, prsih in nogah različno oranžno ali rjavo perje, vendar naj bi to bilo kozmetično. Ta obarvanost izvira iz kopanja v prahu ali drgnjenja blata, bogatega z železom, po telesu).
Si-, prvi element v imenu, je bil v ljudski etimologiji povezan s sodobnim perzijskim si 'trideset'. Čeprav ta predpona zgodovinsko ni povezana z izvorom imena simurg, je 'trideset' kljub temu osnova za legende, ki vključujejo to število – na primer, da je bil simurg velik kot trideset ptic ali je imel trideset barv (siræng). Druge predlagane etimologije vključujejo pahlavi sin murg 'orel ptica' in avestansko saeno merego 'orel'.
Iranske legende pravijo, da je ptica tako stara, da je trikrat videla uničenje sveta. Simurg se je s tako dolgim življenjem toliko naučil, da naj bi posedoval znanje vseh dob. V eni legendi naj bi simurg živel 1700 let, preden se je potopil v plamene (podobno kot feniks).
Za simurga so verjeli, da čisti zemljo in vode ter s tem daje plodnost. Bitje je predstavljalo združitev med Zemljo in nebom ter služilo kot posrednik in glasnik med njima. Simurg se je usedel v Gaokereno, drevesu življenja Hōm (avestsko Haoma), ki stoji sredi svetovnega morja (Vourukaša). Rastlina je močno zdravilo in se imenuje vsezdravilna, na njej pa se odlagajo semena vseh rastlin. Ko je simurgh vzletel, so se listi drevesa življenja stresli, zaradi česar so vsa semena vseh rastlin odpadla. Ta semena so se razširila po svetu na vetrovih Vaju-Vate in deževju Tištrje, v kozmologiji pa so se ukoreninila in postala vse vrste rastlin, ki so kdaj koli živele, ter ozdravila vse bolezni človeštva.
Razmerje med simurgom in Hōmom je izjemno tesno. Tako kot simurg je tudi Hōm predstavljen kot ptica, glasnik in bistvo čistosti, ki lahko ozdravi vsako bolezen ali rano. Hōm – imenovan za prvega duhovnika – je bistvo božanskosti, lastnost, ki si jo deli s simurgom. Hōm je poleg tega vozilo farr(ah) (izvirno: khwarrah, kavaēm kharēno) 'božanska slava; sreča'. Farrah pa predstavlja božanski mandat, ki je bil temelj kraljeve oblasti.
Pojavi se kot ptica, ki počiva na glavi ali rami potencialnih kraljev in duhovnikov, kar kaže na Ormuzdovo sprejemanje tega posameznika kot svojega božanskega predstavnika na Zemlji. Za navadnega človeka Bahrām ovija bogastvo/slavo »okoli hiše častilca, za bogastvo v živini, kot velika ptica Saena, in kot vodni oblaki pokrivajo velike gore« (Jašt 14.41, prim. dež Tištrje zgoraj). Tako kot simurg je tudi farrah povezan z vodami Vourukasha (Jašt 19.51, 56–57). V Jašt 12.17 stoji sredi morja Vourukasha Simorghovo (Saēnino) drevo, ima dobro in močno zdravilo in se imenuje vsezdravilno, na njem pa so odložena semena vseh rastlin.
Sasanidi so Simurg močno uporabljali, tako kot svoj plemenski simbol, pa tudi v svoji umetnosti in propagandi.https://www.iranicaonline.org/articles/simorg/
V Šahname Simurg se je najbolj znano pojavil v Firduzijevem epu Šahname (Knjiga kraljev), kjer je opisana njegova vpletenost s princem Zalom. Po Šahnami se je Zal, Saamov sin, rodil kot albino. Ko je Saam zagledal svojega albino sina, je domneval, da je otrok potomec hudičev, in ga pustil na gori Alborz.
Otrokov jok je slišala nežna simurg, ki je živela na vrhu tega vrha in otroka vzela k sebi ter ga vzgojila kot svojega. Zala je ljubeča simurg, ki ima vse znanje, naučila veliko modrosti, a prišel je čas, ko je odrasel v moškega in si zaželel, da bi se ponovno pridružil svetu ljudi. Čeprav je bila simurg zelo žalostna, mu je dala tri zlata peresa, ki jih je moral sežgati, če bi kdaj potreboval njeno pomoč.
Po vrnitvi v svoje kraljestvo se je Zal zaljubil in poročil s prelepo Rudabo. Ko je prišel čas za sinovo rojstvo, je bil porod dolg in strašen; Zal je bil prepričan, da bo njegova žena umrla med porodom. Rudaba je bil blizu smrti, ko se je Zal odločil poklicati simurga. Simurg se je prikazal in mu naročil, kako izvesti carski rez, s čimer je rešil Rudabo in otroka, ki je postal eden največjih perzijskih junakov, Rostam.
Simurg se pojavi tudi v zgodbi o sedmih preizkušnjah Esfandijarja v njegovem 5. porodu. Potem ko ubije hudobno čarovnico, se Esfandijar bori s simurgom in kljub simurgovim številnim močim ga Esfandijar udari v vrat in mu odseka glavo. Simurgovi potomci se nato dvignejo, da bi se borili proti Esfandiyarju, a tudi oni so ubiti.
V perzijski sufijski poeziji
V klasični in sodobni perzijski literaturi se simorḡ pogosto omenja, zlasti kot metafora za Boga v sufijski mistiki. V 12. stoletju je iranski sufijski pesnik Farid ud-Din Attar v delu Konferenca ptic pisal o skupini ptic romarjev, ki iščejo simurg. V pesmi se ptice sveta zberejo, da bi se odločile, kdo bo njihov kralj, saj ga nimajo. Udlec, najmodrejši med njimi, predlaga, da bi morali najti legendarnega simorga, mitološko perzijsko ptico, ki je približno enakovredna zahodnemu feniksu. Udlec vodi ptice, od katerih vsaka predstavlja človeško napako, ki človeku preprečuje doseganje razsvetljenja. Ko skupina tridesetih ptic končno doseže bivališče simorga, najdejo le jezero, v katerem vidijo svoj odsev. Ta prizor uporablja besedno igro na perzijski izraz za trideset ptic (si morg).
Ta fraza se trikrat pojavi tudi v Rumijevi Masnavi, npr. v VI. knjigi, IX. zgodbi: »Gnezdo sī murğa je onkraj gore Qaf« (kot je prevedel E.H. Whinfield).
Zaradi močnega perzijskega vpliva je bil simurg predstavljen arabsko govorečemu svetu, kjer je bil koncept poenoten z drugimi arabskimi mitološkimi pticami, kot je gognus, ptica, ki ima nekaj mitološkega razmerja z datljevo palmo,Quranic articles; Vegetables in Holy Quran – The date-palm in se nadalje razvil kot rukh. Predstavitve simurga so bile sprejete v zgodnji umetnosti in kovancih Omajadov.
V kurdski folklori Simurg je v kurdskem jeziku skrajšan na sīmir. Učenjak C. V. Trever navaja dve kurdski ljudski pripovedki o ptici. Ti različici segata nazaj do skupne zaloge iranskih zgodb o simorḡu. V eni od ljudskih pripovedk junak reši simurgove mladiče tako, da ubije kačo, ki se je plazila po drevesu, da bi se z njimi nahranila. Za nagrado mu simurg da tri svoja peresa, s katerimi jo junak lahko zažge, da jo pokliče na pomoč. Kasneje junak uporabi peresa in simurg ga odnese v daljno deželo. V drugi pripovedki simurg odnese junaka iz podzemlja; tukaj simurh hrani svoje mladiče s svojimi seski, kar se ujema z opisom simurga v srednjeperzijski knjigi Zadspram. V drugi pripovedki simurg hrani junaka na poti, medtem ko junak hrani simurg s koščki ovčje masti.
V popularni kulturi Ambrose Bierce v svojem delu Hudičev slovar (1906) označuje Simurga kot »vsemogočnega pod pogojem, da ne stori ničesar« in ga primerja z vlogo drhal v republiki."Rabble" entry in The Devil's Dictionary at Dict.org Naslov prvega romana Salmana Rushdieja, Grimus (1975), je anagram Simurga. Page v Simurg je ime orodja za posredovanje, predstavljenega leta 2009, ki pomaga prebivalcem Irana, da se izognejo vladni cenzuri spletnih strani. Kristalni Simorg je nagrada, ki jo podeljuje mednarodni filmski festival Fajr. Simurg je eno od bitij, s katerimi se srečujejo protagonisti v filmu Azur & Asmar: The Princes' Quest iz leta 2006. Simurg je ime enega od prinašalcev konca v spletni seriji Worm iz leta 2011. V kartaški igri Yu-Gi-Oh je Simorg glavna pošast svojega lastnega arhetipa. Karta Simurg iz izmišljene zbirateljske igre s kartami služi kot glavno vodilo v znanstvenofantastičnem romanu Entanglement avtorja Gibsona Monka. Simurg se pojavi v 49. poglavju mange Delicious in Dungeon, ko Laios opazuje različne ptičje pošasti. Prikazan je dovolj velik, da v krempljih drži slona. Simurg je predstavljen v videoigri Prince of Persia: The Lost Crown iz leta 2024, v kateri igralčevemu liku posredno podeli različne moči za manipulacijo s časom, ki se uporabljajo za napredovanje v igri. Služi tudi kot vodilo v zgodbi, saj antagonist igre poskuša obvladati njegovo moč. V svoji pesmi Vrtni Simurg Kathleen Raine opisuje, kako »sem obešala orehe za modre sinice, a so prišli vrabci, / Vseh trideset / Z razmahom kril, / En um v tridesetih glasnih jazih ...« in na koncu zaključila, da nobene »čudežne ptice« ne bi smeli imeti za »bolj čudežno« od teh »dvocentnih vrabcev / Vsako pero nosi brezskrbno obrabljen podpis / Vesolja«. Simurg je omenjen v romanih Zeyna Joukhadarja, Zemljevid soli in zvezd ter Trideset imen noči. V slednjem romanu ornitolog poimenuje (izmišljeno) vrsto ibisa Geronticus simurghus po mitskem Simurgu.
Galerija
Opombe
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Simorǧ. In: Encyclopædia Iranica
Kategorija:Ženska legendarna bitja Kategorija:Legendarna bitja Kategorija:Mitološki križanci Kategorija:Mitološke živali Kategorija:Pošasti Kategorija:Iranska kultura