Yadnya Kasada, znana tudi kot Kesodo, je tradicionalni hindujski obred ljudstva Tenggerese, etnične podskupine Javancev. Obred služi kot način izražanja hvaležnosti svojim bogovom, za katere verjamejo, da so jim podelili blagoslov, obilje in blaginjo.
Tenggerejci živijo v šestdesetih vaseh okoli gorovja Tengger (Mount Bromo) v narodnem parku Bromo Tengger Semeru, ki obsega regentstva Probolinggo, Lumajang in Pasuruan ter mesto Malang v Vzhodni Javi v Indoneziji.
Festival se administrativno odvija v regentstvu Probolinggo v Vzhodni Javi.
Zgodovina Izvor tega festivala je legenda, ki sega v kraljestvo Majapahit, med vladavino kralja Bravijaye. Ob padcu kraljestva Majapahit sta se princesa kraljestva in njen mož Roro Anteng zatekla na zgornja pobočja gore Bromo. Par in njuni privrženci so se kasneje naselili v gorovju Tengger in skupaj vladali regiji pod imenom Purbawisesa Mangkurat Ing Tengger. Pod njunim vodstvom so se Tenngerejci naselili in začeli cveteti, vendar par ni bil srečen, saj po mnogih letih zakona ni imel otrok. Zato sta meditirala na vrhu gore Bromo in prosila gorske bogove za pomoč. Bogovi so jima podarili 24 otrok pod pogojem, da 25. otroka vržejo v vulkan kot človeško žrtev. Prošnja bogov je bila izpolnjena in tako se tradicija darovanja žrtev, vrženih v vulkan, da bi pomirili božanstva, nadaljuje vse do danes, seveda pa brez človeških žrtev. Namesto tega danes v krater kot žrtvovanje mečejo kokoši, koze in zelenjavo.
Po drugi različici legende par ni držal obljube. Bog se je razjezil in zagrozil s katastrofo, nato pa so se viharne okoliščine v črni krater gore Bromo razpršile in ogenj je švignil. Njun najmlajši sin Kesuma je izginil izpred oči ognja in v krater Bromo, skupaj s Kesuminim izginotjem pa se je zaslišal neviden glas: »Dragi moji prijatelji, žrtvovali so me naši starši in Sang Hyang Widhi vas je vse rešil. Živite v miru in spokojnosti, častite Sang Hyang Widhi, vsak 14. dan v mesecu Kesoda vas spomnim, da darujete Sang Hyang Widhi v kraterju gore Bromo.
Pura Luhur Poten Poten je sveto območje zemlje v Morju peska ( ali ), ki postane prizorišče festivala Kesoda. Na peščeni ravnini, ki jo lokalno imenujejo Segara Wedi (dobesedno peščeni ocean), stoji hindujski tempelj Pura Luhur Poten. Tempelj organizira obred Yadnya Kasada, ki traja približno en mesec. Štirinajsti dan se Tenggerejci zberejo v Pura Luhur Poten, da bi prosili za blagoslov Ida Sang Hyang Widi Wasa in boga Mahameruja (gora Semeru). Tempelj je sestavljen iz več stavb in ograjenih prostorov, razporejenih v kompozicijski razporeditvi na dvorišču, ki je razdeljeno na tri mandale (cone): Mandala Utama, Mandala Madya in Mandala Nista.
Festival Festival Eksotika Bromo poteka kot del obreda Yadnya Kasada, ki ga organizira regentska uprava za razvoj tradicionalnih kulturnih in umetniških dejavnosti v skupnosti, da bi privabila turiste v regijo. Odvija se pred obredom Yadnya Kasada. V počastitev tega festivala se predstavijo različne vrste tradicionalnih umetniških in kulturnih programov. Festival vsako leto privabi ogromno število domačih in tujih turistov.
Obred
Yadnya Kasada poteka vsak 14. dan meseca Kesoda v tradicionalnem koledarju Tengger. Ta slovesnost se odvija v čast Sang Hyang Widhija, Vsemogočnega boga, in temelji na starodavni legendi o Roro Antengu in Joko Segerju.
Pendopo Agung Desa Ngadisari (Velika dvorana vasi Ngadisari) je postala izhodišče procesije Yadnya Kasada. Darila so se začela deliti v tempelj Luhur Poten na peščenem zemljišču, znanem kot Poten, tik ob vznožju gore Bromo. Po obredu se šamani plemena Tengger, lokalne javne osebnosti in prebivalci Tenggerja zberejo in molijo za svojo varnost in blaginjo.
Na dan Yadnya Kasada verniki, ki so se povzpeli na goro, skupaj molijo na vrhu gore in nato vržejo svoja darila v krater vulkana. Štirinajsti dan Kasade se Tenggerejci odpravijo v Poten Bromo in prosijo za blagoslov glavnega božanstva Hyang Widi Wasa in Mahadeve, boga gore (gore Semeru), tako da jim darujejo žrtve, ki vključujejo zelenjavo, sadje, živino, rože in denar, ter so jim darovane v zahvalo za obilje kmetijskih pridelkov in živine, ki so jim bili dani. Včasih se domačini kljub očitnim nevarnostim spustijo v krater, da bi pobrali žrtvovano blago, za katerega verjamejo, da jim prinaša srečo.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Indonezijska kultura Kategorija:Hinduizem