Gratwein-Straßengel je trška občina v okrožju Gradec-okolica na avstrijskem Štajerskem. Občinsko središče je trško naselje Gratwein, ki se nahaja prbližno 10 kilometrov severozahodno od središča Gradca, trške pravice pa je občina pridobila šele konec leta 2014 s štajersko občinsko reformo, ko so bile združene nekdanje občine Gratwein, Judendorf-Straßengel, Eisbach in Gschnaidt. Danes je občina po številu prebivalcev sedma najevčja v zvezni deželi.

Geografija

Zemljepisni položaj Občina, vključno z njenim središčem Gratweinom, leži v celoti na desnem bregu reke Mure, približno 10 kilometrov severozahodno od štajerske prestolnice Gradec. Nahaja se ob vznožju Glinške planine (Gleinalpe) v Glatkornerski kotlini (Glatkorner Becken), ki je na jugozahodu povezana z Graškim poljem, na severu pa se odpira proti srednji dolini reke Mure.

Upravna ureditev Občina je razdeljena na šest katasterskih občin in 11 naselij (v oklepaju število prebivalcev 1. januarja 2025):

Katastrske občine:

Eisbach Gratwein Gschnaidt Hörgas Judendorf-Straßengel Kehr und Plesch

Naselja:

Eisbach (942) Gratwein (3.707) Gschnaidt (314) Hörgas (940) Hundsdorf (503) Judendorf (1.665) Kehr und Plesch (100) Kugelberg (304) Rein (810) Rötz (739) Straßengel (2.775)

Sosednje občine

Zgodovina sličica|Gratwein okoli leta 1830, Lit. Anstalt JF Kaiser, Gradec. sličica|Cerkev Wallfahrtskirche Maria Straßengel . Okoli leta 860 se v enem najstarejših avstrijskih dokumentov prvič omenja cerkveni hrib Straßengel kot ad Strazinolun. Ime verjetno izvira iz slovanske besede straza, ki bi se lahko nanašala na stražnico, ki se je nahajala tukaj. Straßengel ima tako enako etimologijo kot mnoga slovenska naselja z imenom Straža.

11. junija 1147 je mejni grof Otakar III štajerski krajem Rotz, Straßengel in Judendorf posvetil samostan Rein. Območje so tako upravljali menihi iz opatije Rein.

Naselja z imenom Judendorf (dobesedno Judovska vas) se običajno nahajajo ob starih trgovskih poteh, ki prečkajo Alpe. V njihovi bližini so bili kasneje položeni temelji za ustanovitev mest in trgov. Domneva se, da so te judovske vasi naselja judovskih trgovcev, ki so se v zgodnjem srednjem veku intenzivno ukvarjali s trgovino z blagom.

Po ukinitvi zemljiške posesti so bili Judendorf, Straßengel, Rötz, Hundsdorf in Kugelberg vključeni v trško naselje Gratwein, ustanovljeno leta 1849.

Z odprtjem odseka južne železnice Mürzzuschlag–Gradec 21. oktobra 1844 se je industrijski revoluciji pridružila tudi Gratkornska kotlina. Posledično so se v Judendorfu naselila judovska podjetja, med njimi tudi cementarna.

Prebivalci Judendorfa in Straßengela pa so svoj gospodarski razcvet dolgovali dejstvu, da je višji razred Gradca to območje zavzel že leta 1850. Na gospodarski dejavnosti je temeljil predvsem razvoj hotela (1889), sanatorija s hladno vodo (1894) in "Štajerskega parkovnega sanatorija dr. Feilerja" (1901). Takrat se je Judendorf-Straßengel kot eno najbolj znanih zdravilišč monarhije končno ločil od Gratweina in se leta 1909 konstituiral kot samostojna lokalna skupnost.

Vzpon se je nenadoma končal s propadom monarhije in s tem povezano izgubo gospodarskega zaledja. Kongregacija bi kmalu potonila v nepomembnost, če zdravstveno zavarovanje avstrijskih zveznih železnic ne bi prevzelo nekdanjega sanatorija Feiler Park.

Po drugi svetovni vojni se je Judendorf-Straßengel vse bolj razvijal v stanovanjsko naselje, leta 1981 pa je v domači skupnosti delalo 86 % delovno aktivnega prebivalstva. Potem ko je zavarovalnica Avstrijskih železnic leta 1989 ukinila dele svoje specialistične bolnišnice, se je z intenzivnimi prizadevanji nadaljevala tudi tradicija Judendorf-Straßengel kot zdravilišča ter kraja za počitek in rekreacijo. Posledično je bil na prvem specialističnem oddelku Psihiatrične bolnišnice "Parkresidenz ", domu za ostarele, in na mestu zadnjega opuščenega dela bolnišmica zgrajen sodoben rehabilitacijski center s poudarkom na nevrologiji, ortopediji, onkologiji in rehabilitaciji otrok.

Leta 2009 je bil glavni trg popolnoma prenovljen in odprt ob 100. obletnici.

Demografija

Kultura in znamenitosti sličica|Cerkev Maria Straßengel, pogled z jugozahoda

Stavbe

Župnijska cerkev sv. Ruperta (Gratwein) Svetišče Marije Straßengel, ki je bilo zgrajeno v 14. stoletju in je ena najpomembnejših sakralnih stavb visoke gotike v Avstriji. Posebej velja omeniti filigransko konstrukcijo stolpov, ki spominja na tiste iz freiburške katedrale. Nekdanja cementarna Judendorf-Straßengel, ki je industrijski spomenik. Stift Rein, danes najstarejši obstoječi cistercijanski samostan na svetu v Reinu Kmetija Kleines Mali kmečki muzej Eisbach-Rein Nostalgie-Rüsthaus Stara gasilska stavba Eisbach § 3 Abs. 3 Z 3 des Gesetzes vom 17. Dezember 2013 über die Neugliederung der Gemeinden des Landes Steiermark ("Steiermärkisches Gemeindestrukturreformgesetz" – StGsrG). Landesgesetzblatt für die Steiermark 2 April 2014. Nr. 31, Jahrgang 2014. . p. 3.

Šport

EC Ruffnecks Gratwein (hokej na ledu), ustanovljen leta 2003, igra v štajerski ligi. GSV RB Gratwein (nogomet)

Promet Zaradi bližine Gradca ima občina dobre prometne povezave. Najbližja avtocestna priključka na Pirnsko avtocesto A9 sta v Deutschfeistritzu (Nemška Bistrica) približno osem kilometrov severno in v Gratkornu šest kilometrov južno od Gratweina.

Skozi občino poteka južna železnica z železniško postajo Gratwein-Gratkorn in postajališčem Judendorf-Straßengel, od koder vozijo primestni vlaki (S1) do Gradca ter Brucka an der Mur.

Letališče Graz je od občine oddaljeno približno 28 kilometrov.

Grb Vsaka od štirih nekdanjih občin je imela svoj grb. Zaradi združitve so 1. januarja 2015 izgubili uradno veljavnost. Novi občinski grb združene skupnosti je začel veljati 15. oktobra 2016.

Grb nove občine: levo|96x96_pik

Pobratena mesta nekdanjega mesta Eisbach : Ebrach (Bavarska), od leta 1979 nekdanjega mesta Judendorf-Straßengel : Komárom (Madžarska)

Viri

Ingo Mirsch: Marktgemeinde Judendorf-Straßengel - Die Geschichte, o trgu, erhältlich im Gemeindeamt. Ingo Mirsch: Judendorf in alten Ansichten, Herausgeber: European Bibliothek, . Marianne Gerstenberger: Maria Straßengel, Herausgeber: Pfarramt.

Sklici

Kategorija:Viri CS1 v nemščini (de) Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih Kategorija:Trške občine na Štajerskem (zvezna dežela) Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi Kategorija:Občine na Štajerskem (zvezna dežela) Kategorija:Naselja ob Muri Kategorija:Naselja na Štajerskem (zvezna dežela)