Lorenz Krach, nemško-avstrijski slikar in fotograf, 18. september 1815, Steingaden, Bavarska, † 21. marec 1869, Ljubljana.
Rodil se je v kraju Steingaden na Bavarskem v mlinarski družini. Na Kraljevi akademiji za likovne umetnosti v Münchnu je doštudiral slikarstvo. O njegovem slikarskem opusu ne vemo kaj dosti, le to da je doštudiral slikarstvo ter izdeloval portrete in slike v tehniki olja in miniature in ta dela prodajal po bavarskih mestih. Že zelo zgodaj, leta 1842, se je začel ukvarjati z dagerotipijo. Potoval je po bavarskih in avstrijskih mestih ter ponujal izdelavo dagerotipov. Leta 1850 se je prvič ustavil v Ljubljani in se istega leta na Bledu srečal z Janezom Puharjem. 14. septembra 1850 je naredil dve dagerotipiji uršulinske redovne skupnosti v Ljubljani. Ta dva posnetka sta po do sedaj znanih podatkih najstarejši znani fotografiji narejeni v Ljubljani in najstarejši datirani portretni fotografiji, narejeni na Slovenskem. sličica|Portret neznanega moškega, ki ga je Lorenz Krach naredil v letih 1860-1864. sličica|Prva skupina uršulinske redovne skupnosti iz Ljubljane. 14. 9. 1850. Lorenz Krach, dagerotipija. Leta 1854 se je vrnil v Ljubljano, se tu naselil in odprl stalen fotografski atelje. Slednji je deloval na Starem trgu 15 (danes Stari trg 3) od septembra do decembra 1854, kar pomeni, da je bil to prvi ljubljanski fotografski atelje in prvi na Slovenskem, Krach pa prvi ateljejski in poklicni fotograf. Decembra 1854 je atelje preselil v Virantovo hišo v Ljubljani. Ko je dobil avstrijsko državljanstvo, se je leta 1857 poročil z Rozo Gajdič in istega leta dobil edino hčer Wilhelmino. Leta 1863 je atelje preselil v Gledališko ulico 18 (danes Wolfova 1), nasproti frančiškanske cerkve v Ljubljani.
Uporabljal je različne fotografske tehnike, največ pa dagerotipijo in mokre kolodijske plošče, iz katerih je delal albuminske fotografije. Portretiral je ljudi različnih stanov, starosti in poklicev, med njimi tudi znane osebnosti, kot so novomeški prošt Jernej Arko, stolni kanonik Jožef Zupan, pravnik Andreja Vojska ter člane znamenitih rodbin Terpinc, Češko, Krisper, Ravnihar.
Njegova odlika v primerjavi s sodobniki je bila v bolj sproščenem pristopu k drži portretirancev, s čimer mu je uspelo vdihniti portretirancem več karakterja.
Danes je v različnih ustanovah in pri zasebnih zbiralcih evidentiranih več kot 80 njegovih fotografskih del, le tri fotografije so krajinske, preostale pa so portreti.
Po njegovi smrti je atelje prevzela njegova žena Roza Krach in ga preimenovala v L. Krach's Wittwe.
Zadnje strani zaščitnih kartončkov, po katerih lahko datiramo dela
Sklici
Viri
Otrin, Blaž. Lorenz in Roza Krach: pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem. Ljubljana, Mengeš, 2026 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/267528707) Kambič, Mirko. Prvi ljubljanski fotografi (1839-1870). V: Kronika 29 (1981) št. 2, str. 103–115 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241938688) 150 let fotografije na Slovenskem. Ljubljana, 1989. (COBISS https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/59617795)
Kategorija:Avstrijski fotografi Kategorija:Avstrijski slikarji Kategorija:Nemški fotografi Kategorija:Nemški slikarji