Nadir Šah Afšar (, DMG , ), s pravim imenom Nader Koli (, DMG ) in pred pristopom na prestol Tahmasp Kuli (, DMG , ) Abraham Hyacinthe Anquetil-Duperron: Historische und chronologische Abhandlungen von Indien. 1788 (eingeschränkte Vorschau in der Google-Buchsuche) str. 35; Journal der Chirurgie und Augenheilkunde. Band 32, 1843, str. 277. je od leta 1736 do 1747 vladal kot perzijski šah, * 22. oktober 1688, Dastgerd, Horasan, † 20. junij 1747, Kušan.
Nadir Šah je ustanovil dinastijo Afšaridov. Nekateri zgodovinarji so ga imenovali 'drugi Aleksander' ali 'perzijski Napoleon'. Med njegovo vladavino se je Perzija raztezala od Kavkaza do reke Ind in do južne obale Perzijskega zaliva.
Življenje
Rojen je bil v Dastgerdu v Horasanu v turkmenskem plemenu Kirklu, podplemenu Afšarjev. Njegov oče je bil obubožan mali kmet in pastir in je umrl, ko je bil Nadir še otrok. Nadirja in njegovo mater so ujeli roparski Uzbeki in ju prodali v suženjstvo. Njemu je uspelo pobegniti in dobiti zatočišče pri Afšarjih. Tam je odraščal, sprva verjetno kot vodja mladoletnih razbojnikov pod zaščito plemenskih voditeljev. Že zgodaj je postal vojaški vodja in osvojil Kalat.
Ko so leta 1719 oblast v cesarstvu prevzeli afganski Paštuni in ustanovili dinastijo Hotaki, je Nadirja rekrutiral safavidski šah Tahmasp II. Ko je s svojimi razbojniki v šahovem imenu osvojil mesto Nišapur, je bil imenovan za generala in si prislužil naziv Tahmasp Kuli. Nadir je s 5000 možmi napadel Hotake in jih leta 1729 premagal v bitki pri Damganu. Paštuni so se leta 1730 umaknili na svoje ozemlje blizu Kandaharja. Malo pred tem je bil Tahmasp leta 1729 v Isfahanu razglašen za šaha. Nadir se je odpovedal svojemu vzdevku Tahmasp Kuli in bil imenovan za regenta (wakīl ad-daul) in podkralja (nāʾeb as-salṭan).
Tahmasp II. je začel vojno proti Osmanskemu cesarstvu, ki je izkoristilo kaos v Perziji za napad na Perzijo in osvojilo provinci Gruzijo in Armenijo. Ko je Nadir prispel v Isfahan, je s pomočjo perzijskih emirjev odstavil nesposobnega vladarja Tahmaspa in ga izgnal v Horasan. Na prestol je postavil Tahmaspovega osemmesečnega sina Abasa III. Kasneje je odstavil tudi njega in se po njegovi smrti 8. marca 1736 v Muganski stepi v Azerbajdžanu kronal za perzijskega vladarja. V več bitkah mu je uspelo premagati Osmane in ponovno pridobiti vsa izgubljena ozemlja. Da bi laže dosegel svoje cilje na tradicionalno sunitskih ozemljih in premagal versko delitev v svojem cesarstvu,Der Islam II. (= Fischer Weltgeschichte 15), Frankfurt/M. 1971, str. 176 f. je šiizem, ki so ga Safavidi povzdignili v državno religijo, razglasil za peto od štirih tradicionalnih sunitskih pravnih šol z imenom Džafarija (arabsko: الجعفرية, al-Ǧa‘fariyya).Benennung nach dem 6. schiitischen Imam Dschaʿfar as-Sādiq
Leta 1738 je napadel vzhodni Horasan, današnji Afganistan, in osvojil Kandahar in Balh. Na svojem pohodu proti Indiji je zasedel tudi Gazni, Kabul in Lahore. Konec leta 1738 je prečkal reko Ind in 27. februarja 1739 v bitki pri Karnalu premagal Mogule. Mogulskega cesarja Mohameda Šaha je vzel za talca in izropal prestolnico Delhi, kar je povzročilo smrt približno 30.000 ljudi. Ko je Nadir Šah maja 1739 zapustil mesto, je s seboj kot sužnje vzel več tisoč mladih moških. Med tem pohodom je zavzel tudi znameniti Pavji prestol, ki je postal simbol vseh perzijskih vladarjev. V plenu je bilo tudi 700 slonov, 4000 kamel in 12.000 konj,William Dalrymple. The East India Company: The original corporate raiders. V: The Guardian, 4. marec 2015. Pridobljeno 20. junija 2022. ki so vlekli vozove, naložene z zlatom, srebrom in dragimi kamni. Med zakladi sta bila tudi znamenita diamanta Koh-i-Noor (Gora svetlobe) in Daria-i-Noor (Morje svetlobe). S tem ogromnim plenom, vrednim okoli 700 milijonov rupij (približno 126,6 milijona današnjih evrov),Michael Axworthy. Iran. Weltreich des Geistes. Von Zoroaster bis heute. Ergänzte, aktualisierte und überarbeitete Ausgabe. Verlag Klaus Wagenbach, Berlin 2011, ISBN 978-3-8031-3636-7, str. 170 f. je Nadir Perzijce za tri leta oprostil vseh davkov. Dragocena kamna sta kasneje postala predmet krvavih bitk, kadžarski in pahlavijski monarhi pa so ju uporabljali kot kronska dragulja.
Leta 1740 je Nadir Šah napadel Uzbeke v Transoksaniji. Istočasno je zgradil veliko floto, s katero je Arabcem zasegel otok Bahrajn. Po poskusu atentata nanj je leta 1741 ukazal oslepiti svojega sina Rezo Kulija Mirzo, ker ga je sumil, da je sodeloval v zaroti. Leta 1743 je osvojil Oman. Sčasoma je Nadir začel sumiti, da proti njemu povsod kujejo zarote, zaradi česar je dal usmrtiti številne osumljene posameznike. Med svojimi pohodi naj bi glave svojih obglavljenih sovražnikov zlagal v piramide. Istega leta je ukazal uničiti samostan Deir Mar Elia in umoriti njegovih 150 menihov. Nadirjeve pohode je opisal Abd al-Karim Kašmiri.
S sporazumom z Osmani iz leta 1746 je Nadir lahko prevzel sveto mesto Nadžaf. Leto kasneje so Nadir Šaha v njegovem šotoru umorili njegovi generali med kampanjo proti uporniškim Kurdom v Horasanu.
Posledice
Nadirjev naslednik je bil njegov nečak Adil Šah, ki se je zapletel v konflikte z bratom Ibrahimom Šahom Afšarjem in Nadir Šahovim vnukom Šahruhom. Kasneje je bil odstavljen. Skoraj vsi guvernerji provinc so razglasili neodvisnost in cesarstvo je razpadlo in se pogreznilo v kaos. Leta 1760 je vodstvo prevzek Karim Kan-e Zand in potem ko je Ahmed Šah Durani na vzhodu ustanovil neodvisno Duransko cesarstvo, predhodnika Afganistana, stabiliziral Perzijsko cesarstvo.
Nekateri Nadirju zvesti privrženci so rešili njegovega sina in ga odpeljali v Zemun v Evropi, kjer ga je habsburška cesarica Marija Terezija dala krstiti in vzgojiti. Pod imenom baron von Zemun je služil v avstrijski vojski in se odlikoval v sedemletni vojni. Umrl je v visoki starosti leta 1824 v dunajskem predmestju Leopoldstadt.
Sklici
Viri
Michael Axworthy: The Sword of Persia. Nader Shah, from Tribal Warrior to Conquering Tyrant. I.B. Tauris, London u. a. 2006, ISBN 978-1-85043-706-2. Laurence Lockhart: Nadir Shah. A Critical Study Based Mainly Upon Contemporary Sources. London 1938. Peter Lamborn Wilson, Karl Schlamminger: Weaver of Tales. Persian Picture Rugs. Persische Bildteppiche. Geknüpfte Mythen. Callwey, München 1980, ISBN 3-7667-0532-6, S. 79–139 (Die Könige), hier: str. 90–92 (Nader Schah Afschar) in str. 122 f. (Nader Schah).
Kategorija:Vladarji v 18. stoletju Kategorija:Perzijski šahi