Marija Jožefa Valerka Župnek Sancin, znana tudi kot Mirica Župnek Sancin, slovenska pianistka, glasbena pedagoginja in skladateljica, * 3. marec 1901, Ljubljana, † 23. julij 1970, Celje.

Otroštvo Rojena je bila 3. marca 1901 v premožni slovenski družini v Ljubljani. Njena mati je bila posestnica Ana Petrič (1873–1938) iz Verda, njen oče pa pravnik Franc Župnek (1860–1938) iz Šedine. Njena mati je bila glasbeno izobražena in velika podpornica in dobrotnica glasbenikov. Poskrbela je, da, se je vsak izmed njenih otrok učil kakega instrumenta. Mirca je začela z učenjem glasbe in klavirja že pri treh letih. Njena prva učiteljica klavirja je bila Silvia Oberecker Della Martina, mati italijanske filmske igralke . V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo in dva razreda dekliškega liceja ter se učila klavirja pri skladatelju Josipu Pavčiču. Še pred Mircinim devetim letom sta se njena starša razšla, vendar se nikoli nista uradno ločila. Mirca je skupaj z brati in sestrami ostala z materjo.

Izobraževanje Leta 1911 se je z materjo preselila v Gradec, kjer je začela študirati klavir na konservatoriju v Gradcu pri profesorju (1854–1923), baltsko-nemškem skladatelju in pianistu ter učencu Johannesa Brahmsa. Tam se je šolala do prevrata leta 1920, ko se je z materjo preselila na Vrhniko in nadaljevala študij klavirja na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani pri glasbeniku in dirigentu Ivanu Brezovšku ter pianistu in skladatelju Janku Ravniku. Metem je spoznala slovenskega violinista in skladatelja Ivana Karla Sancina (1893–1974), člana in soustanovitelja godalnega kvarteta Zika (pozneje Československé kvarteto), ki sta ga njena mati in sestra njene matere finančno podpirala, in se z njem 3. julija 1921 poročila. Kmalu za tem se je z možem preselila v Avstrijo in tam nadaljevala študij pri avstrijskem pianistu (1888–1971) in avstrijskem glasbenem pedagogu (1894–1953) na konservatoriju v Gradcu. Leta 1923 je zaključila šolanje in se z možem preselila v Celje. Od takrat naprej je v Gradcu opravljala le izpite. Leta 1936 je na graškem konservatoriju opravila mojstrski izpit iz poučevanja klavirja. Leta 1937 je na graški akademiji diplomirala iz klavirja, leta 1938 pa iz kompozicije.

Delo

Pedagoško delo Leta 1923 se je zaposlila kot učiteljica klavirja in glasbe na glasbeni šoli Glasbene matice v Celju, kjer je delovala do leta 1941. Tam je bil njen učenec tudi kasnejši slovenski violinist Miran Viher. V zakonu je leta 1924 rodila sina Maria Sancina (1924–1970), edinca, kasnejšega trobentača in programista v glasbenem uredništvu Radia Trst A. Leta 1941 se je z družino preselila v Ljubljano in se zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli Glasbene matice v Ljubljani, kjer je delala štiri leta. Tam je bil njen učenec kasnejši skladatelj Pavle Kalan. Leta 1945 se je z družino preselila v Škedenj, možev rojstni kraj, kjer je živela do smrti. Tam se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli Glasbene matice Trst, kjer je delala štiri leta. Leta 1949 se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli pod okriljem Slovenske prosvetne matice v Trstu, kjer je delovala do upokojitve leta 1963. Istočasno je med letoma 1949 in 1963 opravljala tudi službo profesorice klavirja na slovenskem učiteljišču v Trstu (sedanji Humanistični in družbeno-ekonomski licej Anton Martin Slomšek Trst). Koncertiranje

Na glasb. š. v Celju je ostala do 1941 in v vsem tem času tudi koncertirala, nato je nadaljevala s poučevanjem na GM in koncertiranjem v Lj. 20. okt. 1941 je v okviru GM priredila svoj kompozicijski večer. 1945 se je preselila v Trst in odslej živela v Škednju, moževem rojstnem kraju. Najprej je poučevala klavir na GM v Trstu (1945–48), od 1949 do 1963 z možem učila na glasb. šoli pod okriljem Slov. prosv. matice (SPM) in istočasno poučevala klavir na slov. učiteljišču v Trstu (1949–63). V prvih povojnih letih je pogosto koncertirala, nastopala kot pianistka na radiu in spremljala pri klavirju razne soliste.

Na koncertih je sodelovala z možem, pianistko Mařenko Plzak Sancin, ki je bila poročena z bratom njenega moža, sopranistko Valerijo Heybal, ki je večkrat izvajala tudi njene kompozicije,

Komponiranje

K skladanju jo je spodbudil soprog.

.Pobudo za skladateljevanje je dobila v komorni igri svojega soproga violinista I. K. S-a (gl. članek). Strokovno znanje je izpopolnila pri Art. Michlu v Gradcu, pozneje pri L. M. Škerjancu in svojem soprogu. Prvotno je pisala razne priložnostne skladbe za otroško igro in proslave, pozneje pa vedno zrelejša dela, ki jo uvrščajo med najboljše slov. skladateljice Njen skladateljski opus obsega predvsem dela za klavir in nekaj za petje: Mamici (Hel. Rajhova), ciklus 2–3 gl. mladinskih zborov s klavirjem; dalje solistične pesmi: Trenutek (J. Murn-Aleksandrov), Mene ni požela kosa (Al. Gradnik), Pomlad je prišla (O. Župančič); več klavirskih skladb je izšlo v tisku v založbi GM v Lj.: Iz mladih dni, 6 klav. skladb za mladino, I.—II. zv. (1942); Fantastično kolo … (1944); 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo …, I.—II. zv. (1944); Vesela mladina, 3 skladbe … (1944); Na igrišču, 10 lahkih … za mladino (1945); poleg tega ima za klavir še več skladb v rkp.: Retje, ki jo šteje S. med svoja najmočnejša dela, Slavnostna koračnica, Miniature, Uspavanka itd.; Vizija in Romanca za violino in klavir. Instrumentirala je Kmečki ples za mali orkester.

Uglasbila je tudi več pesmi; med drugimi dela Helene Snoj Rajh, Josipa Murna - Aleksandrovega, Alojza Gradnika in Otona Župančiča.

Pianistka iti skladateljica MIRCA SANCINOVA Napisala je okrog sto klavirskih skladb, 15 violinskih, okrog 20 samospevov (med katerimi Gradnikov »De profundis«) ter mladinsko igro. Njene skladbe je vedno izdajala ljubljanska Glasbena Matica. V načrtu ima še druga dela. Njene skladbe so izvajali v ZDA, v Celovcu, v Gradcu ter v raznih krajih Jugoslavije. Lahko rečemo, da je njena podlaga slovenska in slovanska narodna pesem, predvsem seveda v jugoslovanskih kolo. Njen slog je novomoderni impresionizem.

20. okt. 1941 je priredila svoj kompozicijski večer v okviru GM v Ljubljannski filharmoniji.

Leta 1947 je prispevala štirinajst skladb v zbirko Slovenske klavirske skladbe za mladino, ki sta jo urejali glasbeni pedagoginji Zorka Bradač in Silva Hrašovec.

Poznejše življenje in smrt Po upokojitvi leta 1963 se je zaradi bolezni umaknila iz javnega življenja. Konec junija 1970 ji je umrl sin, kar jo je povsem strlo. Njeni zdravstveno stanje se je poslabšalo in sprejeta je bila v celjsko bolnišnico, kjer je 23. julija 1970 umrla. Pokopana je na Ljubljanskih Žalah v grobu svoje matere in očeta. Štiri leta za njo je umrl tudi njen mož in bil pokopan v isti grob.

Biblografija

Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942) Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942) 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944) 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944) Fantastično kolo : za klavir (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944) Vesela mladina : tri skladbe za klavir (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944) Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1945)

Sklici

Kategorija:Slovenski pianisti Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi Kategorija:Slovenski skladatelji Kategorija:Rojeni leta 1901 Kategorija:Umrli leta 1970