Hassan Rouhani (, slov. [hásan roháni], rojstno ime Hasan Ferejdon), iranski politik, pravnik, diplomat in klerik, * 12. november 1948.
Med letoma 2013 in 2021 je bil predsednik Irana. Je tudi šeriatski odvetnik, akademik, nekdanji diplomat in islamski klerik. Od leta 1999 do 2024 je bil član iranske skupščine strokovnjakov. Od leta 1991 do 2013 je bil član Sveta za primernost, od leta 1989 do 2021 pa tudi član Vrhovnega sveta za nacionalno varnost.
Med letoma 1989 in 2005 Rohani je bil podpredsednik četrtega in petega mandata iranskega parlamenta (Majlis) in sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost. V tej vlogi je bil glavni pogajalec države s tremi članicami Evropske unije (Združenim kraljestvom, Francijo in Nemčijo) o jedrski tehnologiji v Iranu, deloval pa je tudi kot šiitski mudžtahid (visoki klerik) in pogajalec za gospodarsko trgovino.
Predsednik Irana levo|sličica|Rohani govori po seji vladeMed predsedniško kampanjo leta 2013 je Rohani obljubljal obnovo gospodarstva, izboljšanje napetih odnosov z zahodnimi državami in pripravo tako imenovane listine o državljanskih pravicah. Izrazil je tudi uradno podporo spoštovanju pravic etničnih in verskih manjšin. Za predsednika Irana je bil izvoljen 15. junija, potem ko je premagal teheranskega župana Mohameda Bagherja Ghalibafa in štiri druge kandidate. Funkcijo je nastopil 3. avgusta 2013. Leta 2013 ga je revija Time uvrstila na svoj seznam 100 najvplivnejših ljudi na svetu.
Rohani je pogosto označen kot centrist in reformist. V notranji politiki je spodbujal osebno svobodo, prost dostop do informacij in izboljšanje pravic žensk z imenovanjem ženskih tiskovnih predstavnic zunanjega ministrstva. Prav tako je izboljšal diplomatske odnose Irana z drugimi državami z izmenjavo spravnih pisem. Vnovič je bil izvoljen na volitvah leta 2017 (prejel 57,1 odstotkov). Postal je tretji iranski predsednik, po Mohamedu Khatamiju in Mahmudu Ahmadinedžadu, ki je v drugi izvolitvi prejel več glasov podpore kot ob prvi kandidaturi.
V Rohanijevem mandatu je novembra leta 2016 potekal uradni obisk slovenskega predsednika Boruta Pahorja v Iranu. Ob tem sta predsednika skupaj odprla slovensko veleposlaništvo v Teheranu, Rohani pa je sprejel tudi vabilo na obisk v Sloveniji, ki pa nato ni bil realiziran.
Po predsedniškem mandatu Rohani je 24. januarja 2024 sporočil, da ga je Svet varuhov izključil s svojega ožjega seznama kandidatov za volitve v Skupščino strokovnjakov marca 2024. Odločitev je kritiziral in dejal, da želi vladajoča manjšina zmanjšati udeležbo na volitvah. Leta 2024 je kritiziral vnovično vzpostavitev iranske moralne policije in izvajanje "načrta Noor" s strani organov pregona. Izrazil je šok nad zakonom o hidžabu, ki ga je odobril Svet varuhov in ki je predvideval hude kazni za tiste, ki ga kršijo, in dejal, da ni v skladu ne z ustavo, ne s pravičnostjo, ne s Koranom in islamsko kulturo.
Sklici
Kategorija:Predsedniki Irana Kategorija:Iranski politiki Kategorija:Iranski pisatelji