Jezero Athabasca (; ; iz besede Cree: ; , "[kjer] so rastline ena za drugo") leži v severozahodnem kotu Saskatchewana in severovzhodnem kotu Alberte med 58° in 60° severne zemljepisne širine v Kanadi. Jezero predstavlja približno 26 % Alberte in 74 % Saskatchewana.

Jezero napaja reka Athabasca in druge reke, njegova voda pa teče proti severu preko Suženjske reke v rečni sistem Mackenziejeve reke in sčasoma doseže Arktični ocean.

Toponimija Ime v jeziku Woods Cree se je prvotno nanašalo le na delto Peace-Athabasca, ki jo tvori sotočje rek Peace in Athabasca na jugozahodnem vogalu jezera. Pred letom 1789 je jezero raziskoval Sir Alexander Mackenzie. Leta 1791 je Philip Turnor, kartograf družbe Hudson's Bay Company, v svojem dnevniku zapisal: »Nizko močvirnato območje na južni strani z nekaj vrbami, ki rastejo na njem, po čemer jezero na splošno dobi ime Athapison v južnem jeziku Cree, kar pomeni odprto pokrajino, kot so jezera z vrbami in travo, ki raste okoli njih.« Peter Fidler je ime reke prvotno zabeležil leta 1790 kot Velika Arabuska. Do leta 1801 se je ime črkovalo bližje sedanjemu imenu – jezero Athapaskow. Do leta 1820 je George Simpson tako jezero kot reko imenoval »Athabasca«.

Geografija

Jezero pokriva 7849 kvadratnih kilometrov ali 7935 kvadratnih kilometrov vključno z otoki, je dolgo 283 kilometrov , ima največjo širino 50 kilometrov in največjo globino 124 metrov ter zadržuje 204 kubičnih kilometrov vode, zaradi česar je največje in eno najglobljih jezer v Alberti in Saskatchewanu (bližnje jezero Tazin je globlje) ter osmo največje v Kanadi. Po površini je 20. največje jezero na svetu. Voda teče proti severu iz jezera preko sistemov Suženjske in Mackenziejeve reke ter sčasoma doseže Arktični ocean.

Fort Chipewyan, eno najstarejših evropskih naselij v Alberti, leži na zahodni obali jezera, kjer Rivière des Rochers izčrpa jezero in teče proti Suženjski reki, ki začne svojo pot proti severu vzdolž vzhodne meje narodnega parka Wood Buffalo. Vzhodni del jezera se zoži na širino približno 1 kilometra v bližini skupnosti Fond du Lac na severni obali, nato pa se nadaljuje do svoje najbolj vzhodne točke pri ustju reke Fond du Lac.

Fidler Point na severni obali jezera Athabasca je poimenovan po Petru Fidlerju, geodetu in kartografu za družbo Hudson's Bay Company.

Jezero Athabasca je skupaj z drugimi jezeri, kot sta Veliko medvedje jezero in Veliko suženjsko jezero, ostanek obsežnega ledeniškega jezera McConnell.

Zgodovina Prvi narodi živijo na tem območju že več kot 2000 let. V dobi severnoameriške trgovine s krznom je bilo jezero ključna točka, saj je bilo tako daleč proti zahodu, kot so se kanuji lahko odpravili z vzhoda in se še vedno vrnili pred zmrzaljo. Prvo evropsko naselje na jezeru Athabasca je utrdba Fort Chipewyan, ustanovljena kot trgovska postojanka Severozahodne družbe (NWC) leta 1788. Njena prvotna lokacija je bila Old Fort Point, na jugozahodni obali zahodno od reke Old Fort. Leta 1798 je bila utrdba Fort Chipewyan preseljena na svojo sedanjo lokacijo na severni obali.

Jeseni 1790 so Malcolm Ross, Peter Fidler, Philip Turnor in drugi, ki so vsi delali za Hudson's Bay Company (HBC), odpotovali iz Cumberland Housea v Île-à-la-Crosse in naslednjo pomlad naprej do jezera Athabasca. Na jugozahodni obali jezera, nasproti utrdbe Fort Chipewyan, so ustanovili trgovsko postojanko HBC s krznom. Postaja HBC, imenovana tudi Athapescow Lake, je bila opuščena leta 1792.

Leta 1802 je HBC na otoku English Island ob izlivu jezera postavil še eno postojanko, imenovano Nottingham House, vendar je bila opuščena leta 1806. Leta 1815 je HBC poskušal znova konkurirati NWC in ustanovil utrdbo Fort Wedderburn na otoku Coal or Potato. Ko sta se HBC in NWC leta 1821 združila, je bila opuščena tudi utrdba Fort Wedderburn, saj so vse dejavnosti preselili v utrdbo Chipewyan.

Razvoj in okolje Rudarjenje urana in zlata vzdolž severne obale je privedlo do nastanka mesta Uranium City v Saskatchewanu, kjer so živeli rudarji in njihove družine. Čeprav se je zadnji rudnik zaprl v 1980-ih, so učinki rudarskih dejavnosti že močno onesnažili severne obale. Domneva se, da je obsežno rudarjenje naftnega peska v bližini prispevalo k trenutni ravni onesnaženosti v jezeru.

31. oktobra 2013 se je ena od jam v premogovniku Obed Mountain porušila, v potoka Plante in Apetowun pa se je izlilo med 600 milijoni in milijardo litrov blata. Odpadni produkti so se nato pridružili reki Athabasca in mesec dni potovali po toku navzdol, preden so se ustalil v jezeru Athabasca blizu utrdbe Fort Chipewyan, oddaljene več kot 500 kilometrov.

Peščene sipine jezera Athabasca, največje aktivne peščene sipine na svetu severno od 58°, ležijo ob južni obali v Saskatchewanu. Sipine so bile leta 1992 razglašene za pokrajinski park divjine.

V jezeru Athabasca živi 23 vrst rib, leta 1961 pa so iz njegovih globin z mrežo ujeli rekordno jezersko postrv, ki je tehtala 46,3 kilograma. Druge vrste rib so Sander vitreus, rumeni ostriž (Perca flavescens), evropska ščuka, Hiodon alosoides, Coregonus clupeaformis, cisco, arktični lipan (Thymallus arcticus), menek (Lota lota), Catostomus commersonii in Catostomus catostomus.

Sklici

Zunanje povezave

International Lake Environment Committee, June 21, 2001 Encyclopedia of Saskatchewan (Lake Athabasca)

Kategorija:Jezera v Kanadi