Izraz Goriški zid so v tiskuFabbri, stran 150.Torre, stran 20. uporabljali za označevanje ograje, zgrajene leta 1947 vzdolž italijansko-jugoslovanske meje, ki je potekala skozi mesto Gorica. Ograjo je sestavljal približno 50 centimetrov širok betonski podstavek, na katerem je bila nameščena približno meter in pol visoka kovinska ograja.
Zid je ločeval območje Gorice, ki je ostalo v Italiji, od obrobnih mestnih okrožij in železniške postaje Transalpske železnice, ki so bila po drugi svetovni vojni priključena Jugoslaviji .
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bil februarja 2004 odstranjen del ograje, ki je Trg Evrope razdeljeval na dva dela.
Mesto Nova Gorica je nastalo po razmejitvi z namenom, da bi zagotovilo upravno središče okoliškemu, Jugoslaviji priključenemu ozemlju, saj je to po delitvi izgubilo naravno vlogo, ki jo je prej imela Gorica, ostala na italijanskem ozemlju V simbolnem smislu so bili dosežki socialističnega sveta postavljeni v nasprotje s kapitalističnim, Trg Evrope pa je postal eden od simbolov politično-ideološke ločitve med zahodno in vzhodno Evropo v času hladne vojne. Zid pogosto primerjajo z Berlinskim zidom, saj je fizično razdeljeval mesto na dva dela.
Zgodovina sličica|Delitev Evrope leta 1947, v času izgradnje mejnega zidu.
Železna zavesa V drugi polovici štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja je zid skrivna oziroma nezakonita mejna prehodna točka za številne državljane Jugoslavije ter držav Varšavskega pakta.
Skozi leta je prihajalo do več obdobij visoke napetosti, med drugim oktobra in novembra 1953. V tem času je italijanski predsednik vlade Giuseppe Pella v okviru nerešenega tržaškega vprašanja in zaradi strahu, da bi Tito izkoristil shod v Okroglici, nekaj kilometrov od goriške ograje – na katerem naj bi sodelovalo približno 250.000 nekdanjih partizanov, – za vojaško priključitev cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, ukazal napotitev italijanske vojske na mejo.
Območje prostega tranzita Trg Evrope je poimenovan po železniški progi, katere del je tamkajšnja postaja. Odsek proge, ki povezuje Trst z Jesenicami in se nadaljuje proti Srednji Evropi, je leta 1906 slovesko odprl nadvojvoda Franc Ferdinand. Danes je trg v celoti prenovljen in oblikovan kot enoten javni prostor z omogočenim prostim gibanjem pešcev. Na mestu nekdanjega osrednjega dela zidu je urejen krožni mozaik, potek nekdanje državne meje (po odstranitvi fizične ovire) pa danes označuje niz kamnitih ploščic, vgrajenih v tlakovanje. sličica|levo|Del Trga Evrope, pogled z italijanske strani leta 2010. Vidni so ostanki zidu ob robovih trga. sličica|Detajl mozaika na enem koncu preostalega dela stene. Goriški zid je bil 22. novembra 1989 predmet demonstracij, ki jih je organiziral Gianfranco Fini, takratni sekretar Italijanske socialne stranke (MSI). Fini se je skupaj s približno petdesetimi podporniki in poslanci MSI, opremljenimi s krampi, odpravil v Gorico z namenom, da po padcu Berlinskega zidu poruši še goriški zid. Posredovali so karabinjerji in 2. enota Celere iz Padove, ki so protestnike zadržali in preprečili uničenje zidu.Fabbri, stran 150. sličica|Vittorio Brancati (nekdanji župan Gorice), Mirko Brulc (nekdanji župan Nove Gorice), Romano Prodi in Dragan Valenčić (župan San Pietro-Vertoibe) leta 2010 na Trgu Evrope na spominski slovesnosti ob padcu goriškega zidu leta 2004. Do 22. decembra 2007 je bilo prosto gibanje mogoče le znotraj trga; z vstopom Slovenije v območje varnosti, določeno s schengenskim sporazumom, je bila meja povsem odpravljena. Pred tem je bil za zakonit prehod na slovensko ali italijansko ozemlje potrebno predložiti dokumente na mejnih prehodih, kjer sta bili prisotni in dejavni italijanska javna varnost ter slovenska policija. Od leta 2006 pa je slovenska policija redno patruljirala le na mednarodnih mejnih prehodih prve kategorije (Casa Rossa in Sant'Andrea), medtem ko je bila na sekundarnih (Salcano, San Pietro in Miren) prisotna le občasno.
sličica|Ograja, postavljena na Trgu Evrope med pandemijo covida-19 (maj 2020), z namenom preprečitve prečkanja italijansko-slovenske meje. Trg Evrope je bil maja 2020, v času pandemije covida-19, kot del ukrepov za upočasnitev širjenja okužb, na italijansko-slovenski meji ponovno razdeljen s kovinsko ograjo. Namen je bil v luči zajezitvenih ukrepov preprečiti prečkanje meje. To je mnoge prebivalce Gorice in Nove Gorice spomnilo na obdobje med letoma 1947 in 2004, ko sta bili državi fizično ločeni z mejnimi ogradami.
Rdeča zvezda V spominu prebivalcev Gorice je bil eden najbolj očitnih simbolov hladne vojne rdeča zvezda na pedimentu stavbe železniške postaje, ob kateri je bil napis slovenščini »Mi gradimo socializem« (»Noi costruiamo il socialismo«). Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so jo sprva za božič okrasili kot božično zvezdo, kasneje pa so jo odstranili. Danes je shranjena v notranjosti postaje.
Sklici
Bibliografija
Tullio Aebischer, 57/15 La linea di confine tra Gorizia e Nova Gorica alla stazione Montesanto, Nuova Prhomos, 2018, ISBN 978-88-68534-24-0.
Kategorija:Hladna vojna Kategorija:Zgradbe in objekti v Gorici