sličica|right|300px|Ostanki ruševin gradu Črni Kal nad istoimensko vasjo sličica|right|300px|Pogled na previsno skalo in ostanke utrdbe Črni Kal Utrdba Črni Kal je bila utrdba, ki je stala na okoli 30 metrov visoki pečini, ob cesti skozi Rižansko dolino proti Klancu, ob regionalni cesti Koper–Ljubljana, nad vasjo Črni Kal na kraškem robu. Do gradu je bilo mogoče priti le po štiri metre dolgem dvižnem mostu. Utrdba je bila opustošena leta 1615, ko je potekala uskoška vojna. Po vojni nikoli ni bila več obnovljena. Do danes se je ohranila samo še kot ruševina.
Zgodovina Utrdbo je sredi 11. stoletja dal zgraditi istrski mejni grof Ulrik I. Weimarski. Namen utrdbe je bil varovati njegove posesti v Istri ter pomembne prometne poti, ki so potekale med Rižansko dolino in kraško planoto. Nahajal se je na meji beneškega in habsburškega interesa. Pred smrtjo je istrski mejni grof utrdbo podelil v last tržaških škofov. Leta 1370 pa so postojanko zasedli Benečani, ki so osvojili večji del Istre. Stražarska postojanka je v letih 1480 - 1516 po beneško – avstrijski vojni prešla v last socerbskega gospostva in bila podrejena socerbskemu sodišču ter bila leta 1521 priključena deželi Kranjski. Zaradi izjemnega pomena pri nadzoru nad celotno Rižansko dolino, je bil poleg gradu Socerb glavna točka iz katere so habsburški vojaki napadali Benečane. Med beneško-habsburško vojno je oktobra 1511 utrdbo zavzel grof Krištof Frankopan, ki se je pred več kot leto prej utaboril nad Črnim Kalom. Frankopanu so se predale vse beneške trdnjave, ki so bile na zahodni meji pred beneškim Koprom. To so bili Muhov grad pri Trstu, Osp, grad Socerb, Črni Kal, Podpeč in Kubed.
Utrdba nad Črnim Kalom je bila opustošena sto let kasneje leta 1615, ko je potekala uskoška vojna. Leta 1622 je utrdba z nakupom socerbskega gospostva postala last barona/grofa Benvenuta Petača (Petazzi). Ta rodbina jo je imela v lasti do 1702. Do danes se je ohranila samo še kot ruševina.
Od grofov Petačev je gospostvo Socerb, pod katero je spadala tudi ruševina nad Črnim Kalom, leta 1702 kupila nadvojvodska komora in ga kasneje, leta 1766, prodala družini Montecuccoli iz Modene.
Leta 1923s:R.D. 18 gennaio 1923, n. 53, che istituisce la provincia dell'Istria con capoluogo Pola|Regio Decreto 18 gennaio 1923, n. 53, art. 3 je bil v okviru italijanizacije ozemlja tradicionalni italijanski toponim (CernicaleR.D. 29 marzo 1923, n. 800), očitno slovenskega izvora, spremenjenR.D. 29 marzo 1923, n. 800 v prej uporabljenegaS. Sergio-Cernical in: Relazione annuale della Civica Scuola di Ginnastica di Trieste, alla fine dell'Anno scolastico 1905-1906. TRIESTE Stab. Art. Tip. G. Caprin 1906, pg. 46 di 85 San Sergio.
Sklici
Viri
Glej tudi Grad Socerb Muhov grad
Črni Kal Kategorija:Utrdbe Kraškega roba Kategorija:Slovenska Istra