Lucilla Theresia Anna Tolomei Podgornik (tudi Lucilla Hermuth), avstrijsko-slovenska pianistka, glasbenica, pedagoginja, skladateljica in publicistka, * 28. maj 1854, Dunaj, † 16. avgust 1937, Dunaj.

Podgornikova sodi med pomembnejše pianistke in glasbene intelektualke svojega časa na slovenskem in v avstrijskem srednjeevropskem prostoru. Njeno delo je pomembno prispevalo k razvoju koncertnega življenja, glasbene pedagogike in razmisleka o vlogi narodne glasbe v slovenski kulturi konec 19. in v začetku 20. stoletja. Pomembno je zaznamovala glasbeno življenje v Gorici, Trstu, Ljubljani in na Dunaju.

Življenje Rodila se je na Dunaju očetu Vincencu Hyazintu Januariusu Tolomeiu, potomcu talijanske plemiške družine iz Cavaleseja, in materi Tereziji Pertolas, Dunajčanki in potomki tovarnarjev svile. Klavir je študirala na Dunajskem konservatoriju pri profesorjih Hansu Schmittu (1835–1907) in Juliusu Epsteinu (1832–1926). Med študijem se je izkazala kot izjemna učenka in prejela več nagrad, med drugim tri zlate in eno srebrno medaljo na konservatorijskih tekmovanjih.Kuret, P. (2015), str. 337 Pri osemnajstih letih je z odmevnim uspehom (»mit durchschlagendem Erfolg«) debitirala v Salzburgu, kjer je izvedla Mozartov Koncert za klavir in orkester št. 20 v d-molu, k. 466.

4. novembra 1879 se je na Dunaju poročila s slovenskim časnikarjem in politikom Franom Podgornikom (1846–1904). Zakon je pomembno vplival na njeno povezanost s slovenskim kulturnim in političnim prostorom. Imela sta pet otrok, dve hčeri in tri sinove, med njimi pianistko Frideriko Podgornik in sina Pavla Podgornika (pozneje Paul Hermuth), letalskega konstruktorja.Kuret, P. (2015), str. 338 Septembra 1890 sta se z družino preselila v Trst, leta 1895 pa sta se vrnila na Dunaj. V Gorici, Trstu in na Dunaju je delovala kot uspešna pianistka in priznana učiteljica klavirja.

Po moževi smrti leta 1904 je nadaljevala umetniško in pedagoško delo predvsem na Dunaju. Lucilla je stanovala na Dunaju med leti 1915 in 1922 v Boltzmanngasse 19/III/22 kot Lucilla Podgornik. Omenjana je bila tudi kot Lucilla Tolmei. Leta 1914 se je upokojila in se umaknila iz javnega življenja. Leta 1922 sta se s hčerjo Frideriko nameravali preseliti v Berlin k sinu oziroma bratu Pavlu. Da bi lažje zaživeli v Berlin sta si s hčerjo ponemčili priimek v Hermuth, kot si je Pavel že leta 1912. Zaradi spleta okoliščin se v Berlin pozneje nista preselili, temveč sta ostali na Dunaju. Starost je preživela s hčerjo Frideriko na Dunaju, kjer je njena hči delala kot pianistka in učiteljica klavirja. Umrla je 16. avgusta 1937 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.Kuret, P. (2015), str. 347

Glasbena kariera Lucilla Tolomei Podgornik se je uveljavila že v času študija, nato pa delovala kot koncertna pianistka in učiteljica klavirja v Gorici, Trstu in na Dunaju. Nastopala je na številnih koncertih v sodelovanju z uglednimi glasbeniki in institucijami, med drugim z ljubljansko Filharmonično družbo.

Posebej odmeven je bil njen nastop leta 1882 v Ljubljani, kjer je izvedla Beethovnov Klavirski koncert v G-duru. Kritika jo je označila kot tehnično suvereno in muzikalno zrelo pianistko. Pogosto je izvajala dela Beethovna, Bacha, Liszta, Chopina, Rubinsteina in drugih klasičnih ter romantičnih skladateljev.Kuret, P. (2015), str. 339 Posvečala se je tudi mnogim slovanskim skladateljem: Slavki Atanasijević, Antonínu Dvořáku, Ignacyu Janu Paderewskem, Frédéricu Chopinu, Antonu Foersterju in drugim. Januarja 1883 je priredila v Gorici koncert.Kuret, P. (2015), str. 340 V Ljubljani je ponovno nastopila na koncertu Filharmonične družbe, februarja 1887.Kuret, P. (2015), str. 344 Maja istega leta je priredila če koncert v Gorici v dvorani Concordia.Kuret, P. (2015), str. 345

Po selitvi v Trst leta 1890 je sklenila tesno umetniško vez z violinistom Juliusom Hellerjem (1839–1901). Skupaj sta organizirala koncerte, na katerih sta predstavila razvoj violinske sonate od baroka do pozne romantike. Lucilla je bila v Gorici in Trstu ena vidnejših pianistk svojega časa, nastopala je tudi na komornih koncertih in sodelovala pri tematskih glasbenih večerih, zlasti posvečenih Bachu in starejši glasbi. Koncertna vabila je tiskala v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku. Zaradi tega je bila od nacionalističnih italijanov pa tudi slovencev večkrat bojkotirana in napadana po časopisih.

Na Dunaju je bila dejavna še po letu 1900, kjer je sodelovala z znanimi pevci in instrumentalisti ter nastopala v dvorani Bösendorfer. Med drugim je izvajala dela Kitty Haus von Escherich, ki je v mladosti študirala v Ljubljani. Med leti 1903 in 1906 je na Dunaju skupaj s hčerjo Frideriko nastopale s prvim avstrijskim danskim kvartetom, ki so ga sestavljale pevke Fani Čampa, Marija Čampa, Frieda Perner in Amalija Čampa.

Pedagoško delo Poleg koncertne dejavnosti je bila ves čas delovanja cenjena klavirska pedagoginja. V Gorici je vodila zasebni pouk, njeni učenci so redno javno nastopali, kritiki pa so poudarjali njeno pedagoško odličnost in umetniški vpliv.Kuret, P. (2015), str. 341 Več njenih učencev je kasneje imelo uspešno umetniško kariero. Med njimi so bili: pianistka in muzikologinja Lucilla Bolla Parisini (1870–1959), profesorica klavirja Alice Andrich Florio (1878–po 1925) in Emilio Russi (1876–1965), pianist, ki je leta 1903 ustanovil Glasbeni licej Giuseppeja Tartinija, pa tudi njena hči pianistka Friderika Podgornik.

Skladateljsko delo Leta 1887 je napisala Koncertno parafrazo o južnih slovanskih melodijah, v kateri je obdelala tri ljudske napeve (Sve se mučim iz Turške Hrvaške - zahodno območje današnje Bosne in Hercegovine, Fantic in vtička iz Celja in Ciganka se hvali iz Splita) iz zbirke Južno-slovjenske narodne popievke, ki jo je leta 1878 uredil hrvaški klavirski pedagog in etnomuzikulog Franjo Ksaver Kuhač. Delo je bilo lepo sprejeto in z njem je večkrat nastopala. Parafraza se je v teku let izgubila in zaenkrat še ni najdena. Leta 1897 je prispevala tri skladbe primerne za začetnike: Zadirkivanje, Tužan i veseo drug in Etida, v Kuhačev učbenik Druga hrvatska uputa u glasoviranje. Marsikateri slovanski in italjanski skladatelji so ji pošiljali svoja dela v oceno.

Publicistika Lucilla Tolomei Podgornik je pisala tudi strokovne glasbene članke. Objavljala je predvsem v reviji Slovanski svet in v Ljubljanskem zvonu. Leta 1885 je izšel njen obsežen razpravljalni cikel Glasbena vzgoja v Slovencih, v katerem je obravnavala pomen ljudske pesmi, glasbene vzgoje in nacionalne glasbene kulture.Kuret, P. (2015), str. 342

Zavzemala se je za sistematično zbiranje slovenskih ljudskih pesmi, za večjo vlogo glasbene vzgoje v šolah ter za dejavnejše delovanje Glasbene matice. Menila je, da ima glasba poleg estetske tudi pomembno kulturno in narodnoobrambno vlogo. V svojem prispevku Glasbena vzgoja v Slovencih je poudarila, da se Slovenci še ne zavedajo dovolj pomena in vrednosti glasbene vzgoje. Posebno pozornost je posvečala cerkveni glasbi in vprašanju narodnega značaja glasbenega izraza. Podrobneje se je ukvarjala tudi s slovanskimi pesmimi, ki jih je izdal Ludvik Kuba.

Viri

Sklici

Kategorija:Slovenski pianisti Kategorija:Slovenski glasbeniki Kategorija:Avstrijski pianisti Kategorija:Avstrijski glasbeniki Kategorija:Avstrijski skladatelji Kategorija:Slovenski skladatelji Kategorija:Avstrijski publicisti Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Avstrijski glasbeni pedagogi Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi