Strupeni goži (znanstveno ime Elapidae, , različica »morska riba«) so družina kač, za katero so značilni stalno pokončni, spredaj nameščeni strupniki. Večina predstavnikov te družine je strupenih, izjema je rod le Emydocephalus. Številne vrste kažejo obrambno vedenje, pri katerem se dvignejo od tal in razširijo vratni predel. Strupeni goži so razširjeni v tropskih in subtropskih območjih po vsem svetu. Kopenske vrste najdemo v Aziji, Avstraliji, Afriki in Amerikah, morske pa v Tihem in Indijskem oceanu.
Predstavniki družine so zelo različni po velikosti, od Drysdalia coronoides, dolge le 18 cm, do kraljeve kobre, ki lahko doseže dolžino 5,85 m. Večina vrst ima nevrotoksičen strup, ki se skozi votle zobe prenese v plen, nekatere vrste imajo v strupu tudi druge toksične sestavine v različnih razmerjih. Družina obsega 55 rodov s približno 360 vrstami in več kot 170 podvrstami.
Opis Kopenski strupeni goži so na videz zelo podobni kačam iz družine gožev (Colubridae), skoraj vse vrste imajo dolga, vitka telesa z gladkimi luskami, ter glavo, prekrito z velikim ščitnikom (ki se ne razlikuje vedno jasno od vratu). Njihove oči imajo okrogle zenice. Podobno kot pri gožih so te kače zelo gibčne, hitre in aktivne, večina samic pa je oviparnih (odlaganje jajc). Vendar pa obstajajo izjeme. Na primer, smrtne kače (Acanthophis) imajo številne lastnosti značilne tudi za družino gadov (Viperidae): krajše in bolj čokato telo, grobe ali grebenaste luske, široko glavo, mačje zenice ter ovoviviparnost (jajca se izležejo znotraj telesa in samica skoti žive mladiče).
Morske kače (Hydrophiinae), ki jih včasih obravnavajo kot ločeno družino, so se na različne načine in v različni meri prilagodile na življenje v morju. Vse so razvile sploščene repe, podobne veslom, ki jim omogočajo učinkovito plavanje, ter sposobnost izločanja soli iz telesa. Večina vrst ima tudi bočno sploščeno telo, njihove trebušne luske so precej manjše, nosnice so postavljene na zgornjo stran glave in kotijo žive mladiče (viviparnost). Zmanjšane trebušne luske jim močno omejujejo gibanje na kopnem, hkrati pa izboljšujejo njihove plavalne sposobnosti..
Predstavniki te družine kač se med seboj zelo razlikujejo po velikosti. Vrste iz rodu Drysdalia so majhne kače, ki običajno merijo okoli 50 cm, nekatere pa so lahko kratke le 18 cm. Kobre, mambe in tajpani so srednje do velike kače, ki lahko dosežejo 2 metra ali več. Kraljeva kobra je najdaljša strupena kača na svetu z največjo dolžino 5,85 m in povprečno maso 6 kg.
Strupniki
Vsi strupeni goži imajo par strupnikov, s katerimi vbrizgajo strup iz žlez, nameščenih v zadnjem delu zgornje čeljusti. (izjema je rod Emydocephalus, pri katerem so strupniki le zakrnele strukture brez tvorbe strupa, saj so se te kače specializirale za prehranjevanje z ribjimi jajčeci, zato so edini nestrupeni predstavniki družine). Strupnika, ki sta povečana in votla, sta prva dva zoba na zgornji čeljustnici. Običajno je na vsaki strani nameščen samo en funkcionalen strupnik. Ko so usta zaprta, strupniki ležijo v utorih v dnu ustne votline, pod sprednjim robom očesa, in so nagnjeni nazaj; nekateri strupeni goži (Acanthophis, taipan, mamba in kraljeva kobra) imajo daljše strupnike na precej gibljivih čeljustnicah, kar jim omogoča zelo hitre napade. Nekaj vrst je sposobnih tudi pršiti strup skozi naprej usmerjene odprtine v strupnikih, kar je značilno za pljuvajoče kobre.
Razširjenost Kopenske strupene gože najdemo po vsem svetu v tropskih in subtropskih regijah,predvsem na južni polobli. Najraje imajo vlažna tropska okolja, vendar številne vrste uspevajo tudi v suhih, puščavskih območjih. Morske kače so večinoma razširjene v Indijskem oceanu in jugozahodnem Pacifiku. Naseljujejo obalne vode in plitvine in koralne grebene. Izjema je vrsta Hydrophis platurus katere območje razširjenost sega čez Pacifik do obal Srednje in Južne Amerike.
Strup Strupi predstavnikov družine Elapidae so večinoma nevrotoksični, ohromijo plen oziroma služijo za obrambo. Glavni skupini toksinov v njihovem strupu sta PLA2 in 3FTx (three-finger toxins, 3FTx). Pri nekaterih vrstah se pojavljajo tudi kardiotoksini in citotoksini, ki vplivajo na delovanje srca in povzročajo poškodbe celic. Strup kobre lahko vsebuje tudi hemotoksine, ki povzročajo strjevanje krvi.
Večina predstavnikov družine je v določeni meri strupenih, nekatere vrste (na primer tajpani) pa sodijo med najbolj strupene kače na svetu, kar temelji na vrednostih LD50 pri miših. Večje vrste, vključno z mambami in kobrami, so dodatno nevarne zaradi sposobnosti vbrizganja velikih količin strupa ob enem samem ugrizu ali zaradi udarcev v višje predele telesa, ki so bližje možganom in zato bolj občutljivi na nevrotoksine.
Pri ugrizu katere koli strupene gože je nujna takojšnja uporaba protistrupa. Specifični protistrupi so edino učinkovito zdravljenje ugrizov te družine. Na voljo so komercialni monovalentni (usmerjeni proti eni vrsti) in polivalentni protistrupi za kobre, mambe in nekatere druge pomembne vrste. Nedavne raziskave pa kažejo, da je mogoče izdelati tudi eksperimentalne protistrupe na osnovi rekombinantnih toksinih, ki bi lahko zagotavljali širok spekter delovanja.
Strup pljuvajočih kober je bolj citotoksičen kot nevrotoksičen. Povzroča poškodbe lokalnih celic, predvsem tistih v očeh, saj kače namenoma merijo v obraz napadalca. Ob stiku z očesom lahko strup povzroči močno bolečino in lahko privede do slepote. Na koži ni smrtonosen, če ni odprte rane, skozi katero bi toksini lahko vstopili v krvni obtok.
Taksonomija Spodnja tabela navaja navaja vse rodove strupenih gožev, brez razdelitve na poddružine. V preteklosti so za družino Elapidae priznavali ali predlagali več poddružin, kot na primer Elapinae, Hydrophiinae (morske kače), Micrurinae (koralnice), Acanthophiinae (avstralski strupeni goži) in Laticaudinae (morski krajti). Danes pa nobena od teh poddružin ni splošno priznana. Molekularni dokazi kažejo na medsebojno monofilijo dveh skupin: afriških, azijskih in Elapinae skupin iz Novega sveta v primerjavi z avstralazijskimi in morskimi Hydrophiinae. Avstralske kopenske vrste tehnično spadajo med "hydrophiines", čeprav niso morske kače. Menijo, da so se krajti (Laticauda) in »prave morske kače« razvili ločeno avstralazijskih kopenskih kač. Videti je tudi, da so azijske kobre in, koralnice in ameriške koranice monofiletske skupine, medtem ko afriške kobre niso.
Tipski rod za družino Elapidae je bil prvotno Elaps, vendar je bila skupina kasneje premeščena v drugo družino. V nasprotju s tem, kar je značilno za botaniko, se ime družine Elapidae pri tem ni spremenilo.