Fouta Djallon (, , Adlam 𞤊𞤵𞥅𞤼𞤢 𞤔𞤢𞤤𞤮𞥅; ) je visokogorska regija v osrednji Gvineji, približno ustreza Srednji Gvineji v Zahodni Afriki.
Etimologija Ljudstvo Fulani imenuje regijo Fuuta-Jaloo () v pularskem jeziku. 'Futa' je beseda v jeziku Fula za katero koli regijo, ki jo naseljujejo Fulɓe. 'Djallon' pomeni 'gora' v starem jeziku Jallonke.Mohamed Saidou N’Daou. “Sangalan Oral Traditions as Philosophy and Ideologies.” History in Africa, vol. 26, 1999, pp. 239–67. JSTOR, https://doi.org/10.2307/3172143. Accessed 23 Oct. 2024.
Francoščina je uradni jezik Gvineje, Fouta-Djallon ali včasih Fouta-Djalon pa je francosko črkovanje.
Francozi so v kolonialnem obdobju zapisali:
»Ime te regije se pogosto piše 'Fouta-Djallon', z 'j' za veliko začetnico 'D', kar je v nasprotju z lokalno izgovorjavo: domačini sami pravijo 'Fouta-Diallo', Evropejci (bodisi častniki bodisi trgovci) pa prav tako pravijo 'Fouta-Diallon'.«
Zgodovina Ljudstvo Jallonke je bilo najzgodnejši prebivalci Futa Djallon. Regija je bila provinca tako cesarstva Sosso kot cesarstva Mali pod imenom 'Dialonkadugu', kar pomeni 'dom gorskih ljudstev'.
Od 17. stoletja je regija Fouta Djallon trdnjava islama. Zgodnji revolucionarji pod vodstvom Karamokha Alfe in Ibrahima Sorija so ustanovili federacijo, razdeljeno na devet provinc. Več nasledstvenih kriz je oslabilo osrednjo oblast v Timbu do leta 1896, ko je francoska vojska v bitki pri Porédaki porazila zadnjega Almamyja, Bubakar Biroja.Mamdani, Mahmood. "Good Muslim, Bad Muslim: America, the Cold War, and the Roots of Terror." Pantheon, 2004.
Fulɓe iz Fouta Djallona je vodil širjenje islama v regiji.Mats Widgren, "Slaves: Inequality and sustainable agriculture in pre-colonial West Africa." In, Ecology and Power: Struggles over land and material resources in the past, present, and future. London: Routledge, 2012. pp. 97-107. Več muslimanskih učenjakov je razvilo avtohtono literaturo z uporabo arabske abecede.Les Peuls − Land of Faith and Liberty. (video) Ta literarni dosežek, znan kot Ajamija, predstavljajo tako veliki pesniki-teologi, kot so Tierno Muhammadu Samba Mombeya, Tierno Saadu Dalen, Tierno Aliou Boubha Ndyan, Tierno Jaawo Pellel itd.David Robinson. The Holy War of Umar Tal: the Western Sudan in the mid-nineteenth century. Clarendon Press. Oxford University Press, 1985. V času svojega razcveta je bilo rečeno, da je bil Fuuta-Jaloo magnet za učenje, ki je privabljal študente iz Kankana v Gambijo in predstavljal klerike Jakhanke v Tubi kot tudi učitelje Fulɓe. Deloval je kot središče trgovanja v vse smeri. Bolj podjetni trgovski rodovi, ne glede na etnično poreklo, so ustanovili kolonije v hribih Futanke in vzdolž glavnih poti. V njihovem interesu je bilo pošiljanje sinov v šole Futanke, podpora diplomantom, ki so prišli poučevat, in na splošno širjenje širokega vzorca vpliva, ki je izžareval iz Futa Jalona.
Amadou Hampâté Bâ je Fuuta-Jaloo poimenoval Tibet Zahodne Afrike v poklon duhovni in mistični (sufijski) tradiciji njegovih klerikov.
Geografija Fouta-Djallon sestavljajo predvsem valovita travišča s povprečno nadmorsko višino približno 914 m in je drugo najvišje ležeče območje v Zahodni Afriki za goro Kamerun. Najvišja točka, gora Loura, se dviga na 1515 m. Planota je sestavljena iz debelih peščenjakovih formacij, ki prekrivajo granitno temeljno skalo. Erozija zaradi dežja in rek je v peščenjak izdolbla globoke kanjone in doline.
Prejema veliko padavin in je izvir štirih glavnih rek ter drugih srednje velikih: Reka Tinkisso (glavni pritok Nigra) Reka Gambija Reka Senegal Reka Pongo Reka Nunez Reka Konkouré Rio Cogon Reka Kapatchez Reka Mellacorée Zato jo včasih imenujejo vodni stolp (v francoski literaturi grad) Zahodne Afrike. Nekateri avtorji Fouta Jallon imenujejo tudi Švica Zahodne Afrike. To je pogost izraz, katerega izvor morda ni znan.Africa Travel Magazine
Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo pretežno ljudje iz naroda Fulɓe [sam. Pullo], znani tudi kot Fula ali Fulani. V jeziku Fouta Djallon se njihov jezik imenuje pular ali pulaar. Širše jezikovno območje se imenuje fula/fulfulde in se govori v številnih državah zahodne in osrednje Afrike. Prebivalstvo Fulani () predstavlja med 32,1 % in 40 % prebivalstva Gvineje.Cia.gov. Retrieved 2015-08-15
Gospodarstvo Največje mesto v regiji je Labé. Gospodarstvo je pretežno podeželsko in zajema živinorejo (govedo, ovce, koze), kmetijstvo, nabiralništvo, trgovino in obrobni turizem.
Fulbi izvajajo obliko naravnega kmetovanja, ki jo danes lahko prepoznamo kot biointenzivno kmetijstvo. Glavni tržne kulture v regiji so banane in drugo sadje. Glavni poljski pridelek je fonio, čeprav riž gojijo na bogatejših tleh. Večina tal se hitro razgradi in je zelo kisla z aluminijem, kar omejuje vrsto pridelkov, ki jih je mogoče gojiti brez večjega upravljanja tal.
Biointenzivno kmetijstvo Nekje konec 18. stoletja so Fulɓe v Fouta Djallon razvili vrsto biointenzivnega kmetijstva, verjetno iz nuje, saj so osvojene avtohtone ženske sprejeli v gospodinjstva svojih islamskih gospodarjev, katerih živina je postala njihova odgovornost. Združevanje živinoreje in kmetijstva v učinkovit sistem agropastoralizma je zahtevalo nov način organizacije vsakdanjega življenja. Živina, ki je vključevala konje in govedo, je jedla več in proizvajala več odpadkov, kot so bili avtohtoni kmetje vajeni. Ker je bilo treba živino ponoči zaščititi pred divjimi živalmi, so jo pripeljali na družinsko posestvo, ki ga Francozi imenujejo tapade, lokalno pa cuntuuje (sing. suntuure) v jeziku Pular.
Danes se živina čez dan pase na odprtih območjih, ponoči pa je zaščitena v ogradah, razen koz, ki se lahko same oskrbujejo v določenih mejah. Podoben vzorec se je moral razviti v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Kljub temu je odstranjevanje živinskih odpadkov, ki je postalo žensko delo, zahtevalo sistematičen način njihovega odstranjevanja. In sčasoma so ženske iznašle metodo za to. V ekološkem vrtnarjenju se njihova rešitev imenuje kompostiranje ali mulčenje. Sčasoma so ženske z gnojem (kuhinjski odpadki, ostanki žetve in rastlinski material iz žive ograje ali žive meje) mešale različne druge organske snovi in jih vsak dan zlagale na svoje gredice in drevesa, da so se razgradile in postale hranljiv humus. V 20. stoletju se je živina med ljudstvom Fulɓe preusmerila z velikih na manjše vrste živali. Število konj, morda zaradi muhe cece, se je zmanjšalo, število koz, ovc, prašičev in perutnine pa se je povečalo, govedo n'dama pa ostaja sestavni del.
Vrtove tapade v Fouta Djallon so podrobno raziskali mednarodni znanstveniki z različnih disciplin. Ta raziskava je pokazala, da ima sistem cuntuuje višjo raven hranil v tleh kot katera koli druga tla v regiji. Skoraj vsa dela, razen začetne priprave, opravljajo in upravljajo ženske in otroci, tako v preteklosti kot danes, znotraj vsake družinske skupine. Vrtovi so pomembni tako za hrano kot za tržne pridelke za njihove družine. PLEC, projekt Univerze Združenih narodov, je izmeril donose na 6,5 ha polj tapade v Misiide Heyre, Fouta Djallon, in ugotovil, da je koruza prinesla do 7 t/ha, kasava 21 t/ha, sladki krompir 19 t/ha in arašidi približno 8 t/ha.Boiro, Ibrahima; Barry, A. Karim; & and Diallo, Amadou. (2003). "Guinée." Chap. 5. In Harold Brookfield, Helen Parsons & Muriel Brookfield (eds.). Agrodiversity: Learning from farmers across the world., pp. 110-133. Tokyo: United Nations University Press. Specific information cited from p. 116.
Vsak suntuure meri v povprečju približno 1 hektar, zato njihovo označevanje za vrtove ni natančno, niti zaradi njihove velikosti niti zaradi kompleksnosti. Cuntuuje predstavlja sistemski pristop k proizvodnji hrane in se odlikuje po svoji agroraznolikosti ter načinu, kako ljudje intenzivno uporabljajo in maksimizirajo omejeno količino zemlje. Danes vrtovi cuntuuje še naprej proizvajajo znatno količino in raznolikost kmetijskih proizvodov.Harold Brookfield, Exploring Agrodiversity, Chapter 5. New York: Columbia UP, 2001. pp. 80-99; Véronique André-Lamat, Gilles Pestaña, and Georges Rossi. "Foreign Representations and Local Realities: Agropastoralism and Environmental Issues in the Fouta Djalon Tablelands, Republic of Guinea." Mountain Research and Development, Vol. 23, No 2, May 2003:149-155; Carole LAUGA-SALLENAVE, "Le clos et l'ouvert Terre et territoire au Fouta-Djalon." In, Bonnemaison Joël (ed.), Cambrézy Luc (ed.), Quinty Bourgeois Laurence (ed.). Le territoire, lien ou frontière? : identités, conflits ethniques, enjeux et recompositions territoriales. Paris: ORSTOM, 1997, 10 p. (Colloques et Séminaires); Carole LAUGA-SALLENAVE, Terre et territoire au Fouta-Djalon (Guinée), GRET - University Paris X, 1999.
Žive ograje, ki obdajajo vsak suntuure, niso le ovira, ki preprečuje vstop ljudem, divjim živalim in domači živini. V permakulturnem besednjaku je ograja vegetativni nasip, ki je ključnega pomena za proces kroženja hranil in zadrževanja hranil znotraj suntuure. Z drugimi besedami, cuntuuje predstavljajo trajnostni biointenzivni polikulturni kmetijski sistem in krajinsko arhitekturo, ki gosti enega ali več mikroklimatskih ekosistemov in so primeri tega, kar danes poznamo kot permakulturno zasnovo. Grafika v tem razdelku je miselni zemljevid notranjih con in sektorjev, ki jih običajno najdemo v okolju suntuure.
Notranjost suntuure, cone 1–3 (notranja vrata, vhod, zaslon za zasebnost in bivališče), so rezervirane predvsem za družinske člane. V conah 4 in 5 (hoggo in živa ograja suntuure) se odvija večina vsakodnevnih dejavnosti. Tukaj obiskovalce pozdravijo v sekundarnem zavetju ali paviljonu, organizirajo delo na vrtovih (hoggos), otroci preživijo dan v igri in delu, če so odrasli, popoldanske molitve, dremeži, pogovori in obroki pa potekajo do teme. Cona 6 je zunanji svet.
Leta 2003 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (UNFAO) priznala cuntuuje Fuuta-Jalon kot enega od globalno pomembnih sistemov kmetijske dediščine.Globally Important Agricultural Heritage Systems (GIAHS); "Tapade Cultivation System, Guinea," A project of the United Nations Food & Agriculture Organization.
Sklici
Zunanje povezave
Fouta-Djalon-Bibliographie Sustaining the Fouta Djallon ecosystem and its associated services – Fouta Djallon Site, Website worldagroforestry.org (englisch, abgerufen am 12. März 2022)
Kategorija:Gore v Gvineji