Leopoldina Pelhan, slovenska učiteljica klekljanja, klekljarica in risarka, * 20. oktober 1880, Idrija, † 17. julij 1947, Ljubljana.
Otroštvo in izobraževanje Rodila se je 20. oktobra 1880 v Idriji, v klekljarsko-rudarski družini, materi Ivani Gregorač in očetu Leopoldu Pelhanu. Leta 1888 je začela obiskovati štiri razredno ljudsko šolo v Idriji. Z odliko jo je dokončala leta 1992. V otroštvu je v Idriji obiskovala čipkarsko šolo pod vodstvom Antonije Ferjančič, sestre Ivanke Ferjančič. Kot najboljša učenka je po končani čipkarski šoli dobila štipendijo idrijskega rudnika, ki ji je omogočila, da je odšla na nadaljnje izobraževanje na Dunaj. Tam je opravila triletni osrednji čipkarski tečaj (Zentral Spitzenkurs). Poleg izpopolnjevanja v klekljanju, se je tam učila tudi risanja in likovnih predmetov. Po zaključku strokovnega šolanja na Dunaju se je zaposlila.
Delo sličica|350x350_pik|Leopoldina Pelhan (odrasla ženska na sredini v črnem) z učenkami čipkarske šole leta 1906 Leta 1906 se je zaposlila kot učiteljica klekljanja v novoustanovljeni čipkarski šoli v Žireh, kjer je delala do upokojitve. V času njenega prihoda v Žiri je tam klekljalo okoli 200 ljudi. Marsikatere Žirovske ženske so se preživljale kot klekljarice. Z ustanovitvijo čipkarske šole se je klekljanje v Žireh razcvetelo in doživelo svoj razmah. K Leopoldini Pelhan se je prihajalo učiti veliko število otrok med 5 in 15 letom, večinoma deklic. Tudi mnoge že izkušene klekljarice iz Žirov so se hodile k njej izpopolnjevat. Med njenimi rednimi učenkami je bila tudi klekljarica in risarka Frančiška Giacomelli Gantar, ki se je pri njej učila med letoma 1912 in 1919.
Njena nečakinja Neža Pelhan Klemenčič, prav tako učiteljica klekljanja, se je tete Leopoldine spominjala kot natančne in vestne učiteljice, pobožne katoličanke, ter visoke in vitke ženske s črnimi kodrastimi lasmi in modrimi očmi, ki se je vedno lepo oblačila in modi svoje mladosti ostala zvesta do smrti.
Risala in oblikovala je tudi vzorce za čipke v slogu Žirovske čipke, ki se od Idrijske čipke razlikuje v posebnostih v klekljarskih tehnikah in elementih.
Tudi sama je izdelovala zapletene čipke. Pri tem je sodelovala z različnimi slovenskimi umetniki, med drugimi tudi s slikarko Baro Remec, po katere načrtu je vklekljala v čipko Srce Marijino, ki predstavlja Marijo z Jezusom in gorečim srcem, uokvirjeno z rogljički, ki je bila dobro sprejeta.
Poznejše življenje in smrt Leta 1936 se je upokojila in zapustila Žiri. Leta 1937 je za univerzo v Pittsburgu narisala načrt in izdelala klekljano podobo brezijanske Marije. Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Umrla je 17. julija 1947 v Ljubljani. Sklici
Kategorija:Slovenski risarji Kategorija:Slovenski klekljarji Kategorija:Slovenski oblikovalci Kategorija:Slovenski učitelji