Stohastični terorizem je oblika političnega nasilja, ki ga je spodbudila javna demonizacija osebe ali skupine ljudi brez neposrednega pozivanja k nasilju. Na ta način se vzpostavi okolje, kjer je nasilno dejanje, uperjeno proti demoniziranemu, verjetno, ne pa konkretno predvidljivo. Ko se zgodi, izvajalec nasilja praviloma nima neposredne zveze z osebo ali organizacijo, ki demonizira. To omogoči pobudniku (hujskaču), da zanika odgovornost za nasilje.
Običajno je pobudnik vplivna javna osebnost, čigar izjave odmevajo v množičnih občilih in družbenih medijih ter dosežejo široko javnost, izvajalec pa posameznik brez konkretnih povezav s pobudnikom ali somišljeniki (t. i. »lone wolf«), čeprav se ob natančnejši preiskavi izkaže, da je bil vpet v nagovarjano družbeno skupino vsaj na spletu, če ne tudi v živo.
Izraz je prvi uporabil matematik raziskovalec upravljanja s tveganji Gordon Woo v svojem članku v reviji The Journal of Risk Finance leta 2002 za opis procesa kvantifikacije tveganja za teroristični napad, bloger z vzdevkom G2geek na platformi Daily Kos pa je razvil zdaj bolj uveljavljeno definicijo, ki postavlja hujskača v ospredje. Izraz še nima pravne veljave in se uporablja zlasti v publicistiki ter v akademskem okolju. V javnem diskurzu v Združenih državah Amerike je prišel v ospredje leta 2016 med prvo kampanjo Donalda Trumpa za predsedniške volitve. Trump je pogosto demoniziral politične nasprotnike med svojimi javnimi nastopi, kot prvovrsten zgled za stohastični terorizem pa navajajo komentatorji njegovo izjavo o takratni glavni politični nasprotnici Hillary Clinton: »If she gets to pick her judges, nothing you can do, folks. Although the Second Amendment people, maybe there is. I don’t know.« (slovensko: Če bo ona izbirala svoje sodnike, ne morete nič. Čeprav podporniki drugega amandmaja mogoče lahko. Ne vem.) Na podoben način je ob neuspehu na naslednjih volitvah spodbujal podpornike, ki so takrat množično vdrli v stavbo Kongresa. Od zgodovinskih primerov je vidnejša izjava angleškega kralja Henrika II., ki naj bi v sporu med krono in Cerkvijo leta 1170 javno vzkliknil: »Me nihče ne bo rešil tega nadležnega duhovnika?« To je spodbudilo njegove podpornike, da so dejansko umorili canterburyjskega nadškofa Tomaža Becketa in čeprav umora ni neposredno ukazal, je zdaj splošno sprejeto, da je v veliki meri odgovoren zanj.
Opombe
Sklici
Kategorija:Odgovornost Kategorija:Politični ekstremizem Kategorija:Terorizem