Abu Mansur al-Fadl ibn Ahmed al-Mustazhir (arabsko أبو منصور الفضل بن أحمد المستظهر), bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mustaršid Billah (arabsko المسترشد بالله), je bil sin svojega predhodnika, kalifa al-Mustazhirja, in od leta 1118 do 1135 abasidski kalif s sedežem v Bagdadu, * 1092, † 29. avgust 1135.
Biografija Rojen je bil kot sin kalifa al-Mustazhirja in njegove slovanske priležnice Lubane. Položaj kalifa je nasledil po očetovi smrti leta 1118. Kot vladar je dosegel nekoliko večjo neodvisnost kalifata od Seldžuškega sultanata, ker je bil seldžuški sultan Mahmud II. v tem času vpleten v vojno na vzhodu.
Leta 1122 je odstavil in zaprl svojega vezirja al-Dina Hasana ibn Alija, potem pa je Mahmud II.na njegov položaj imenoval Ahmeda ibn Nizama al-Mulka. Ahmed se je kasneje boril proti poglavarju Dubajsu ibn Sadaku in utrdil obzidje Bagdada.
Leto kasneje je Mahmud II. odstavil svojega vezirja Šamsa al-Mulka Utmana in ga ukazal usmrtiti. Abasidski kalif je izkoristil to priložnost, da se je znebil svojega vezirja Ahmeda. Slednji se je nato umaknil v medreso Nizamijo, ki jo je ustanovil njegov oče, in tam živel do svoje smrti leta 1149 ali 1150.
Leta 1123 je Dubais ibn Sadaka, poglavar plemena Banu Mazjad, izkoristil trenutno pomanjkanje oblasti in po plenjenju Bosre skupaj z mladim sultanovim bratom Gijatom ad-Din Masudom napadel Bagdad. Sasanidska vojska pod poveljstvom Zengija in Ahmeda ibn Nizama al-Mulka ga je uničila. Istega leta je al-Mustaršid Ahmeda ibn Nizama al-Mulka odstavil s položaja svojega vezirja. Leta 1125 se je al-Mustaršid uprl sasanidski oblasti in poskušal zavzeti Vasit, a je bil v bližini Bagdada poražen in naslednje leto zaprt v svoji palači.
Po smrti Mahmuda II. je na zahodnih ozemljih seldžuškega Abasidskega kalifata izbruhnila državljanska vojna. Zengija je nekaj vodij upora na kalifovo spodbudi odpoklicalo na vzhod, ker so ga premagali in prisilili na beg. Kalif ga je zasledoval do Mosula in ga tam tri mesece neuspešno oblegal. Upor je bil kljub neuspehu mejnik v oživitvi vojaške moči kalifata.
Zengi je nato nadaljeval z operacijami v Siriji in leta 1134 oblegal Damask, vendar je, deloma zaradi poguma branilcev, deloma zaradi prošnje kalifa, obleganje opustil.
thumb|200px|levo|Al-Mustaršidova smrt leta 1135, delo neznanega avtorja
Kmalu po obleganju Damaska je al-Mustaršid začel vojaški pohod proti seldžuškemu sultanu Masudu, ki je naziv pridobil januarja 1133 v Bagdadu od samega kalifa. Sovražni vojski sta se srečali blizu Hamadana. Kalifa so ga zapustile njegove čete, on sam pa je bil ujet in pomiloščen z obljubo, da ne bo zapustil svoje palače. Kasneje so ga našli umorjenega v njegovem šotoru. Umoril naj bi ga odposlanec asasinov. Sodobni zgodovinarji so sumili, da je umor spodbudil Masud, vendar se dva najpomembnejša zgodovinarja tistega obdobja, Ibn al-Asir in al-Džavz, o tem nista izjasnila.
Al-Mustaršida je nasledil sin al-Rašid Billah.
Družina Al-Mustaršidova edina žena je bila Amira Hatun, hčerka seldžuškega sultana Ahmeda Sandžarja. Poročila sta se leta 1024.
Ena od njegovih priležnic je bila Hušf, po poreklu iz Iraka, ki je bila mati njegovega sina, bodočega kalifa al-Rašida Billaha. Al-Mustaršid je imel še enega sina, ki je pri enaindvajsetih letih umrl zaradi črnih koz.
Nasledstvo Po smrti leta 1035 ga je nasledil sin al-Rašid Billah, ki je vladal samo eno leto do odstavitve 17. avgusta 1136. Vzrok za odstavitev je bil upor prebivalcev Bagdada. 17. septembra 1136 ga je nasledil al-Muktafi, sin kalifa al-Mustazhirja in njegove sirske priležnice Ašin.
Sklici
Viri
This text is partly adapted from William Muir's public domain, The Caliphate: Its Rise, Decline, and Fall. Hanne, Eric. Putting the Caliph in his Place. اغتيال الخليفة المسترشد بالله
Kategorija:Rojeni leta 1092 Kategorija:Umrli leta 1135 Kategorija:Vladarji v 12. stoletju Kategorija:Abasidi Kategorija:Umorjeni vladarji Kategorija:Umorjene verske osebnosti