Musa ibn al-Mahdi, z lakabom al-Hadi ila al-Hak (), četrti kalif Abasidskega kalifata, * 24. april 764, † 14. september 786.
Na absidskem prestolu je nasledil svojega očeta al-Mahdija. Vladal je zelo malo časa, dokler ga ni leta 786 nasledil njegov brat Harun al-Rašid.
Zgodovina Al-Hadi je bil najstarejši sin kalifa al-Mahdija, izbran za očetovega naslednika. Njegov brat Harun, ki je bil tudi ljubljenec njune matere Hajzuran, je bil drugi kandidat v nasledstveni vrsti. V času očetove tragične smrti je bil al-Hadi v Tabaristanu (Iran) in se bojeval proti lokalnemu uporniškemu guvernerju, medtem ko je bil njegov brat al-Harun v Bagdadu. Al-Harun je ukazal, naj se odpravijo v Tabaristan, da bi al-Hadiju izročili insignije kalifata in predvsem pečat. Vojaki, nameščeni v Bagdadu, so temu nasprotovali in prisego zvestobe al-Hadiju pogojevali z darilom v višini dvoletne plače. Po pogajanjih z vezirjem Jahjo ibn Halidom al-Barmakijem so dosegli darilo v višini osemnajstih mesečnih plač. Zdi se, da je bil al-Hadi zelo zadovoljen z Barmakijevim sporazumom.
Med al-Hakijevim vladanjem so se začeli radikalni verski protesti izpovedovalcev manihejstva, ki ga je islam zaradi dualističnih pojmovanj tako zelo zavračal, da je izraz 'manihejec' (arabsko زندقة, zandaqa) postal popoln sinonim za heretika. Al-Mahdi je ostro preganjal določene manihejce. Al-Hadi je nadaljeval očetovo politiko, a ne tudi popustljivosti do Alidov, ki jih je nasilno preganjal. Prav med njegovo vladavino je v Medini izbruhnil upor Alidov, ki se je končal s pokolom v Fahdžu leta 786. Dvema preživelima Alidoma je uspelo pobegniti na zahod in na območju Fesa v Maroku postaviti temelje Idrisidske dinastije.
Med njegovim kalifatom so se v Egiptu in Iraku zgodili še drugi upori, vendar je glavno vprašanje ostalo vprašanje njegovega nasledstva. Svojega brata Haruna je poskušal prepričati, da se odpove nasledstvu prestola, kar je Harun jasno zavrnil. Haruna so vrgli v ječo, kjer mu je grozila morda najhujša usoda. Ponoči 14. septembra 786, ki je kasneje postala znana kot "noč treh kalifov", so al-Hadija umorili. Storilka je bila verjetno ena od njegovih ljubosumnih suženj.
Za njegovo smrt je bila v resnici zelo verjetno odgovorna njegova mati Hajzuran, zgrožena nad al-Hadijevim nasiljem nad bratom Harunom. Z al-Hadijevim umorom je namerala rešiti življenje svojemu drugemu sinu. Ko so Hajzuran obvestili o al-Hadijevi smrti, naj bi izjavila: "To sem si želela".
Zapuščina Al-Hadi je za seboj pustil sloves energičnega moža, a nagnjenega k brutalnosti, z vodstvenimi lastnostmi, ki so mu omogočile, da je ohranil ekonomsko in finančno stanje kalifata v odličnem stanju.
Opombi
Sklic
Vira
Ṭabarī (v resnici Balami), La Chronique. Histoire des prophètes et des rois (trad. dal persiano di Hermann Zotenberg. vol. II, Parigi, Sindbad, Actes Sud, 2001. ISBN 978-2-7427-3318-7. Claudio Lo Jacono, Storia del mondo musulmano (VII-XVI secolo) – I. Il Vicino Oriente, Torino, Einaudi, 2003, str. 172–173.
Kategorija:Rojeni leta 764 Kategorija:Umrli leta 786 Kategorija:Abasidi Kategorija:Kalifi Kategorija:Vladarji v 8. stoletju Kategorija:Umorjene verske osebnosti