Zavzetje Demerare in Essequiba je bila francoska vojaška ekspedicija, izvedena januarja 1782 kot del ameriške revolucionarne vojne. Leta 1781 je admiral lord Rodney poslal dve ladji iz svoje flote v Sint Eustatiu, da bi zavzeli nizozemski koloniji Essequibo in Demerara. Leta 1782 so Francozi uspešno zavzeli ta naselja in prisilili britanskega guvernerja Roberta Kingstona k predaji. Pariška pogodba leta 1783 je ta ozemlja vrnila Nizozemcem.

Ozadje

Decembra 1780 je Velika Britanija napovedala vojno Nizozemski republiki, s čimer je formalno vstopila v 4. anglo-nizozemsko vojno. V začetku leta 1781 je bila v Zahodnoindijske otoke poslana velika britanska flota pod poveljstvom admirala lorda Rodneyja. Po zasegu na karibskih otokih je Rodney poslal dve ladji, da bi brez težav zavzeli kolonije Essequibo in Demerara. Kolonije so se do prihoda obeh vojaških ladij dejansko že predale šestim britanskim zasebnim ladjam. Guverner Van Schuilenburg ni bil zadovoljen z nizozemsko zaščito in se je predal Britancem, ki so v kolonijah našli bogat plen zaradi ogromne količine pridelka, ki se je nabrala zaradi pomanjkanja ladijskega prometa.

Francosko zavzetje

Francoski pomorski kapitan Armand de Kersaint je s svojo 32-topovsko vodilno ladjo fregato Iphigénie, 26-topovsko fregato Aimable in tremi manjšimi ladjami prispel v Demeraro z malo odpora. Francoska sila 335 mož iz Régiment d'Armagnac in 1. legijo prostovoljcev marincev je napadla britansko garnizijo in prisilila guvernerja Roberta Kingstona in njegov odred iz 28. (North Gloucestershire) pehotnega polka k predaji. Posledično sta se Francozom 1. in 5. februarja predala tudi Essequibo in Berbice.Chartrand str. 5

Francozi so zasegli pet plovil kraljeve mornarice: 20-topovsko Orinoque (poveljnik William Tahourdin), 16-topovsko Barbuda (poveljnik Francis Pender), 18-topovsko Sylph (poveljnik Lawrence Graeme), 16-topovsko Stormont (poveljnik Christmas Paul) in 16-topovsko briganto Rodney (poročnik John Douglas Brisbane).

Posledice

Grof de Kersaint je postal guverner treh rek ter njihovih naselij in prebivalcev. Da bi si zagotovili osvojitev, so Francozi začeli graditi utrdbe ob ustju reke Demerara, po eno na vsakem vzhodnem in zahodnem bregu, in v ta namen so plantažnike prisilili k zagotavljanju suženjskega dela. Podvojili so tudi davek na prebivalca, kar so kolonisti močno občutili. Leta 1783 je Pariška pogodba ta ozemlja vrnila Nizozemcem.Cust str. 294 Ko se je Demerara predala Francozom, je kapitulacijo podpisal britanski poveljnik mornarice. Predlogi guvernerja Kingstona za pogoje so vsebovali naslednji precej edinstven predlog:

Na to je bil vrnjen naslednji odgovor:

Opombe

Reference Chartrand, René (1992) The French Army in the American War of Independence. (Osprey).

Hadden, James (2009) Hadden's Journal and Orderly Books. (Applewood). Henry, Dalton G. (1855) The History of British Guiana: Comprising a General Description of the Colony: A narrative of some of the principal events from the earliest period of products and natural history. Marley, F. David. (1998) Wars of the Americas: A Chronology of Armed Conflict in the New World, 1492 to the Present. (ABC-CLIO)

Kategorija:Bitke ameriške osamosvojitvene vojne Kategorija:Bitke leta 1782 Kategorija:Bitke Francije Kategorija:Bitke Združenega kraljestva Kategorija:Kampanja v Zahodni Indiji ali Antilih