Veliki skovik (znanstveno ime Otus scops) je nočna ptica iz družine pravih sov (Strigidae). Izmed naših sov je veliki skovik edini, ki se seli na prezimovanje v Afriko. Vrsto v Sloveniji najdemo le v nižinskih predelih toplejših regiji; najštevilčnejši je na Krasu, v Istri in na Goričkem.
Razširjenost Ta ptica gnezdi v južni Evropi ter vzhodno proti zahodni in srednji Aziji. Je selivka, ki prezimuje v skrajnem jugu Evrope in podsaharski Afriki. Oktobra 2021 je bila opažena na območju Newtowna pri Kolkati. To je bilo prvo opažanje te vrste v vzhodni Indiji. Severneje od gnezditvenega območja se pojavlja redko, običajno se pojavi le v spomladanskm preletu. Ker je nočna ptica, jo je zunaj gnezditvene sezone, ko se ne oglaša, težko opaziti.
Obnašanje Zadržuje se v redko zaraščenih gozdovih, parkih, palmovih gajih in sadovnjakih, kjer tudi gnezdi enkrat letno, samica pa odloži aprila ali maja od 3-6 jajc v duplo v deblu drevesa.
Glavna hrana velikega skovika so velike žuželke (kobilice, hrošči, vešče,...) in manjši vretenčarji (miši, žabe, kuščarji,...) ter nevretenčarji (deževniki,..).
Telesne značilnosti Veliki skovik je majhna sova, velika približno kot škrjanec. Doseže 19 - 21 cm v dolžino in ima razpon peruti od 47 – 54 cm. Značilnost te ptice so obušesni čopki in varovalna barva, ki se zliva z okoljem v katerem živi. Tako je na Slovenskem veliki skovik večinoma rjavo-sivih odtenkov, vzorec pa je podoben lubju dreves, na katerih se zadržuje. Kot vse sove ima velike oči, ki so pri tej vrsti svetle barve in so, kot pri vseh sovah, nepremično pritrjene v jamicah.
Oglašanje Med parjenjem se samec oglaša z značilnim zvokom »kiuh« v kratkih intervalih. Njegov klic spominja na besedo čuk, kakor se je ta ptič včasih dejansko imenoval. Zmedo je »zakrivil« Fran Erjavec, ki ga je v svoji knjigi Domače in tuje živali v podobah označil za skovika. Knjiga je bila med ljudmi zelo priljubljena, zato se je napačno ime ohranilo do danes, čuk pa zdaj pravimo sovi z znanstvenim imenom Athene noctua.
Podvrste Priznanih je pet podvrst: O. s. scops (Linnaeus, 1758) – Francija in Italija do Kavkaza O. s. mallorcae von Jordans, 1923 – Iberski polotok, Balearski otoki in severozahodna Afrika O. s. cycladum (Tschusi, 1904) – južna Grčija in Kreta do južne Turčije, Sirije in Jordanije O. s. turanicus (Loudon, 1905) – Irak do severozahodnega Pakistana O. s. pulchellus (Pallas, 1771) – Kazahstan do južne Sibirije in zahodne Himalaje
Glej tudi mali skovik
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Otus Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758 Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste