Vprašalnik za oceno osebnosti (PAI), ki ga je razvil Leslie Morey (1991, 2007), je osebnostni test s 344 postavkami, ki ocenjuje osebnost in psihopatologijo preiskovanca. Vsaka postavka je trditev o preiskovancu, ki jo preiskovanec ocenjuje s 4-stopenjsko lestvico (1 – »sploh ne drži, napačno«, 2 – »nekoliko drži«, 3 – »pretežno drži« in 4 – »zelo drži«). Uporablja se v različnih kontekstih, vključno s psihoterapijo, kriznim ukrepanjem/evalvacijami, forenziko, izborom osebja, bolečino/medicino in oceno skrbništva nad otroki. Strategija konstrukcije testa za PAI je bila predvsem deduktivna in racionalna. Kaže dobro konvergentno veljavnost z drugimi osebnostnimi testi, kot sta minnesotski multifazični osebnostni vprašalnik in revidirani osebnostni vprašalnik NEO.

Lestvice PAI ima 22 neprekrivajočih se lestvic štirih vrst: 1) lestvice veljavnosti, 2) klinične lestvice, 3) lestvice premisleka pri zdravljenju in 4) medosebne lestvice.

Lestvice veljavnosti Lestvice veljavnosti merijo celoten pristop preiskovanca k testu, vključno s pretvarjanjem, da je dober ali slab, pretiravanjem, obrambnim odnosom, malomarnostjo ali naključnim odzivanjem.

Nedoslednost (ICN) je stopnja, do katere preiskovanci odgovarjajo na podobna vprašanja na različne načine. Nepogostost (INF) je stopnja, do katere preiskovanci ocenjujejo izjemno bizarne ali nenavadne izjave kot resnične. Pozitiven vtis (PIM) je stopnja, v kateri se preiskovanci opisujejo v pozitivni ali pretirano pozitivni luči. Negativen vtis (NIM) je stopnja, v kateri se preiskovanci opisujejo v negativni ali pretirano negativni luči; čeprav lahko ta lestvica kaže tudi na hudo stopnjo stiske.

Vprašalnik ima tudi štiri dodatne lestvice veljavnosti:

Indeks obrambe – za pomoč pri prepoznavanju obrambnega odzivanja. Cashelova diskriminantna funkcija – za pomoč pri prepoznavanju ponarejenih profilov s pozitivno pristranskostjo. Indeks simuliranja – za pomoč pri prepoznavanju simuliranih duševnih motenj. Rogersova diskriminantna funkcija – za pomoč pri prepoznavanju simuliranih profilov z negativno pristranskostjo.

Nadaljnjo identifikacijo pretiravanja in/ali negativne pristranskosti je mogoče izračunati z uporabo predvidenega profila NIM

Poleg tega se lahko uporabi tudi lestvica negativnega popačenja.

Klinične lestvice Klinične lestvice merijo psihopatologijo preiskovanca z uporabo diagnostičnih kategorij, ki so jih razvijalci ocenili kot ustrezne glede na njihovo zgodovinsko in sodobno priljubljenost med psihologi. Vsaka klinična lestvica (razen težav z alkoholom in težav z drogami) predstavlja določeno lastnost, vsaka lestvica pa ima podlestvice, ki predstavljajo bolj specifične vidike te lastnosti.

Somatske skrbi (SOM) merijo telesne skrbi in pritožbe preiskovanca. Anksioznost (ANX) meri splošne občutke napetosti, skrbi in živčnosti pri preiskovancu. Anksiozne motnje (ARD) merijo bolj specifične simptome tesnobe, ki se nanašajo na različne kategorije anksioznih motenj. Depresija (DEP) meri splošne občutke nevrednosti, žalosti in letargije pri preiskovancu. Manija (MAN) meri raven visoke energije in razdražljivosti preiskovanca. Paranoja (PAR) meri sumničavost in zaskrbljenost preiskovanca glede tega, ali mu drugi škodujejo. Shizofrenija (SCZ) meri nenavadne senzorične izkušnje, bizarne misli in socialno odmaknjenost preiskovanca. Mejni test (BOR) meri težave preiskovanca z identiteto, čustveno nestabilnostjo in težavami s prijateljstvi. Antisocialne značilnosti (ANT) merijo stopnjo krutega/kriminalnega vedenja in sebičnosti preiskovanca. Težave z alkoholom (ALC) merijo težave preiskovanca s prekomernim pitjem. Težave z drogami (DRG) merijo težave preiskovanca s prekomerno uporabo rekreativnih drog.

Lestvice premisleka pri zdravljenju Lestvice premisleka pri zdravljenju merijo dejavnike, ki so lahko povezani z zdravljenjem kliničnih motenj ali drugimi dejavniki tveganja, vendar niso zajeti v psihiatričnih diagnozah.

Agresija (AGG) meri različne vrste agresivnega vedenja preiskovanca do drugih. Samomorilne misli (SUI) merijo pogostost in resnost samomorilnih misli in načrtov pri preiskovancu. Nepodpora (NON) meri, kako socialno izoliran se preiskovanec počuti in kako malo podpore poroča, da ima. Stres (STR) meri obvladljive in neobvladljive težave in stresorje, o katerih poroča preiskovanec. Zavrnitev zdravljenja (RXR) meri določene lastnosti preiskovanec, za katere je znano, da so povezane z upoštevanjem psihološkega zdravljenja, vključno z motivacijo, pripravljenostjo za prevzemanje odgovornosti ter odprtostjo za spremembe in nove ideje.

Medosebne lestvice Medosebne lestvice merijo dva dejavnika, ki vplivata na medosebno delovanje preiskovanca. Temeljijo na cirkumpleksnem modelu klasifikacije čustev.

Dominantnost (DOM) meri stopnjo, do katere preiskovanec v socialnih situacijah deluje dominantno, asertivno in ima nadzor. Toplota (WRM) meri stopnjo, do katere preiskovanec v socialnih situacijah deluje prijazno, empatično in angažirano.

Razvoj Razlog za razvoj PAI je bil ustvariti ocenjevalno orodje, ki bi omogočilo merjenje psiholoških konceptov, hkrati pa ohranilo statistično moč. Metodologija razvoja je temeljila na napredku, ki ga je področje ocenjevanja osebnosti takrat doživljalo. Zaradi nejasne narave konstruktov (konceptov) v psihologiji je zelo težko uporabljati pristope s sklicevanjem na kriterije, kot so tisti, ki se uporabljajo v nekaterih delih medicine (npr. testi nosečnosti). Zato je za razvoj testov osebnosti zelo pomembna validacija konstruktov. Običajno se obravnava kot vključena, kadar testi nameravajo izmeriti nek konstrukt, ki ni »operativno opredeljen«. PAI je bil razvit, ker so avtorji instrumenta menili, da je število vprašalnikov za samoocenjevanje, ki uporabljajo tovrstno metodo validacije konstruktov za ocenjevanje področij, pomembnih za diagnoze in načrtovanje zdravljenja, omejeno.

Pripravljalci PAI so proučili različne literaturne vire, da bi oblikovali pet področij, ki jih je PAI ocenjeval (veljavnost odzivov, klinični simptomi, medosebni slogi, zapleti pri zdravljenju in značilnosti okolja). Konstrukti so bili vključeni, če so bili sčasoma relativno stabilni v svojem pomenu pri diagnosticiranju duševnih motenj in če so bili pomembni v sodobni klinični praksi. Pristop k validaciji konstruktov, ki je bil uporabljen za konstrukcijo PAI, je bil uporabljen za maksimiranje dveh vrst veljavnosti: vsebinske veljavnosti in diskriminantne veljavnosti. Da bi zagotovili, da je PAI maksimiral vsebinsko veljavnost, je imela vsaka lestvica uravnotežen vzorec postavk, ki so predstavljale vrsto pomembnih postavk za vsak konstrukt. Na primer lestvica depresije vsebuje postavke, ki vključujejo telesno, čustveno in kognitivno vsebino (v nasprotju s samo vprašanji o razpoloženju ali interesih). Vsaka lestvica ocenjuje tudi vrsto resnosti za to lestvico; na primer lestvica samomorilnih misli vsebuje postavke, ki segajo od nejasnih idej o samomoru do različnih načrtov za samopoškodovanje. Da bi zagotovili, da je PAI maksimiral diskriminantno veljavnost, bi morale biti vse lestvice relativno različne druga od druge. Če bi na primer lestvici depresije in anksioznosti vsebovali veliko enakih postavk, bi bilo težko ugotoviti, ali zvišanja na teh lestvicah pomenijo, da oseba doživlja simptome depresije, anksioznosti ali obojega. Zato so razvijalci PAI poudarili dejstvo, da njihovo merilo nima prekrivajočih se postavk, da bi zagotovili boljšo interpretacijo lestvic.

PAI se osredotoča na vsebino psiholoških konceptov. Začetne postavke so bile napisane tako, da bi bila vsebina neposredno povezana z različnimi konstrukti, ki jih je test meril. Te postavke so bile ocenjene glede na njihovo kakovost, ustreznost in pristranskost. Na primer komisija za pregled pristranskosti je opredelila postavke, ki bi se lahko zdele patološke, vendar so v resnici normalne znotraj subkulture. Ko so se razvijalci prepričali, da PAI obravnava določene koncepte iz psihopatologije, so prešli na drugo fazo procesa. Ta faza je vključevala »empirično vrednotenje« postavk. Raziskovalna skupina je razdelila dve različici testa, in sicer najprej vzorcu študentov in pozneje normativnemu vzorcu. Ti različici sta bili ocenjeni z uporabo več meril, na primer notranjo skladnostjo lestvic (ali koliko se postavke na eni lestvici med seboj ujemajo). Z uporabo vzorca študentov, ki so dobili različna navodila o tem, kako odgovoriti na test, je bila ocenjena tudi sposobnost pretvarjanja, da smo dobri ali slabi.

Glej tudi

Osebnostni vprašalnik 16PF Myers-Briggs indikator tipov Minnesotski multifazični osebnostni vprašalnik NEO-PI-R

Sklici

Kategorija:Psihološko testiranje Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi