Nogat je 62 km dolg estuarij reke Visle, ki se za razliko od glavnega rokava ne izliva v Gdanski zaliv, temveč v laguno Visle.
Ime Estuarij je bil prvič pisno omenjen leta 1236 (fluvium Nogatum). Ime je morda povezano z indoevropskim glagolom *neh2gʰ-e-, ki pomeni 'plavati'. Albrecht Greule: Deutsches Gewässernamenbuch. Walter de Gruyter, Berlin / Boston 2014, ISBN 978-3-11-057891-1, S. 379, „Nogat“ (Auszug in der Google-Buchsuche).
Zgodovina Reka je bila v Poljskem kraljestvu do prve delitve Poljske leta 1772, ko jo je priključila Prusija, od leta 1871 pa je bila tudi del Nemčije. Od leta 1920 do 1939 je Nogat tvoril državno mejo med Nemškim cesarstvom (Vzhodna Prusija) in svobodnim mestom Danzig (sodobni Gdansk). Ponovno je postala del Poljske leta 1945 po porazu Nemčije v drugi svetovni vojni.
Zgodovinsko gledano je bila reka eden glavnih rokavov Visle, ki je prevažal 87 % vode Visle. Zaradi znižanja gladine podtalnice Nogata so poskušali urediti rečni sistem in leta 1553 so pod Belo Goro izkopali kanal, ki je reko rešil pred izsušitvijo. Večina vode je začela teči skozi Nogat, Visla pa je izgubila plovnost med Belo Goro in Gdanskom. Pomanjkanje vode za Gdansk in presežek za mesta ob Nogatu je sprožilo dolgoletne spore. Leta 1612 so zgradili jez, ki je bil med švedskimi vojnami uničen, kar je povzročilo nadaljnje spore in zaplete v vodnih odnosih. Šele leta 1848 je bil odobren projekt odcepitve Nogata od Visle 4 km pod Belo Goro v mestu Piekło. V ta namen so izkopali kanal, zgradili lesen jez za preprečevanje ledenih plošč in zgradili protipoplavne nasipe s tako imenovanimi 'poplavnimi brežinami', velikimi zapornicami, ki so se uporabljale za odvajanje vode Liwe v Nogat. Leta 1879 so dvignili protipoplavni nasip Visle in obnovili veliko zapornico. Potem ko je nasip prebil in je regija Żuławy Elbląskie leta 1888 poplavila, so se odločili za regulacijo Visle. Leta 1900 je bil pretok vode iz Visle v Nogat skoraj popolnoma prekinjen. Reka Nogat je bila kanalizirana s tremi jezovi: Michałowo, Rakowiec in Szonowo, s čimer se je ohranjala stalna gladina vode in omogočal ladijski promet. Leta 1930 so na ustju Liwe v Nogat zgradili majhno zapornico.Pod. red. Roberta Goni i Włodzimierza Bykowskiego, Dolina Dolnej Wisły dla ciekawych – przewodnik przyrodniczo-turystyczny, TPDW, ZPKChiN, Apeiron. Świecie, 2010. Wydanie I, ISBN 978-83-61821-08-3, ISBN 978-93-62303-05-2
Potek thumb|Lega Nogata v delti Visle
Nogat se od Visle odcepi blizu Białe Gore () in kmalu zatem sprejme vode Liwe (). Nato teče proti severovzhodu preko Malborka () proti Elblagu, vendar nikoli ne doseže mesta: severozahodno od Malborka se Nogat izliva v jugozahodni del Visline lagune.
Povodje Nogata obsega 1330 km².
Izvir Nogat ni bil vedno povezan z Vislo, ampak je včasih vso svojo vodo črpal iz Liwe.Bundeszentrale für politische Bildung: Weichsel: „1371: Durch ein Hochwasser wird die Nogat, …, wieder zu einem Mündungsarm der Weichsel.“ Ta teče iz Prabutyja () najprej proti zahodu in nato proti jugu do Kwidzyna (), kjer se v obliki črke U obrne proti severu. Od takrat naprej teče proti severu vzporedno z Vislo ali vzhodno od nje in se vanjo izliva v Biała Góri ().
Mesta Mesta vzdolž njenega toka so: Biała Góra (Weißenberg) Malbork (Marienburg v Zahodni Prusiji)
Mesta v njeni bližini so: Sztum (Stuhm) Elbląg (Elbing)
Mesto Kwidzyn (Marienwerder) leži ob reki Liwa
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Reke na Poljskem