Göteborška stolnica ()Hus för hus i Göteborgs stadskärna, ed. Gudrun Lönnroth, Göteborgs Stadsmuseum, Göteborg, 2003. p. 212 >Eric Cederbourg, Ernst Kallmeyer, En kort Beskrifning öfwer den wid Wästra Hafwet belägna, wäl bekanta och mycket berömliga Siö- Handel- och Stapul Staden Götheborg ("A brief description of ... Gothenburg"), Gothenburg, 1739 (facsimile ed., Spamersche Buchdruckerie, Leipzig 1920) pp. 40–41, 152. je stolnica v Göteborgu, drugem največjem mestu na Švedskem. Je sedež škofa göteborške škofije v Švedski cerkvi.
Prvotna cerkev Preden je bila leta 1633 odprta prva stolnica, je na tem mestu približno 12 let stala začasna cerkev, znana kot göteborška lesena cerkev (). To je bila ena prvih stavb v mestu in prva cerkev v sedanjem mestu Göteborg, ki je tretje mesto, ustanovljeno ob ustju reke Göta älv in drugo s tem imenom.Eric Larsson, Gustavi domkyrkas klockor. En historisk återblick ("The bells of Gustav's cathedral, a historical review"), Simonssons Tryckeri, Gothenburg, 1975, pp. 8–9, 10, 15.Karl IX:s Göteborg – på Hisingen ("Charles IX's Gothenburg on Hisingen", 1975), Ralf Scander, ed.
Prva katedrala
Župnišče je bilo dokončano leta 1624,Hugo Fröding, Berättelser ur Göteborgs äldsta historia, 1603–1680 ("Narratives of Gothenburg's oldest history"), 1908, pp. 99, 206. gradnja nove cerkve na mestu lesene cerkve pa je bila napovedana leta 1627. Kralj Gustav II. Adolf je uvedel davek za plačilo del.Helge Almquist, Göteborgs historia: Grundläggningen och de första hundra åren: Från grundläggningen till enväldet(1619–1680) ("Gothenburg's history: the foundation and the first hundred years: From its beginnings to the absolute monarchy"), Göteborgs Jubileumspublikationer, Part I: Göteborgs Litografiska AB, 1929, pp. 305, 307 Začetna zahteva je bila sod (nekaj več kot 125 litrov) pšenice, ovsa, ječmena ali rži z vsake cerkvene posesti v provinci Västergötland za obdobje treh let. V pismu mestnemu svetu Göteborga (13. decembra 1629) je bil davek podaljšan za nadaljnja tri leta.Octavia Carlén, Göteborg – Ny handbok för resande ("Gothenburg, new guide for travellers"), 1869, pp. 56–59. Od leta 1625 do 1634 so se stroški gradnje povečali na 8387 švedskih riksdalerjev.
Gradnjo je vodil mojster zidar Lars Nilsson.ref name="reyde">Folke Reyde, "Gustavi domkyrka före brandkatastrofen 1802" ("Gustavi Cathedral before the disastrous fire of 1802") in Göteborg förr och nu III ("Gothenburg Then and Now III"), ed. Gothenburg hembygdsförbund, Förenade Tryckerier, Göteborg 1964. pp. 78–79, 83, 90–91, 93</ref> Temeljni kamen je 19. junija 1626 položil göteborški predsednik pravosodja (sodnik) Nils Börjesson Drakenberg, leta 1633 pa je bila nova glavna stavba dokončana. Do leta 1633 so leseno cerkev porušili, čeprav je njen stolp ostal v uporabi kot stražar. Med gradnjo in nekaj časa zatem se je cerkev imenovala stora kyrkan (velika cerkev),Axel Ramm, Axel L. Romdahl, Albert Lilienberg, Sixten Strömbom, "Göteborgs Stad" ("City of Göteborg"" in Sveriges städer ("Sweden's cities"), ed. Albin Roosval, Norstedt & Söners Förlag, Stockholm 1921 p. 130 ime, ki se je uporabljalo v računovodskih evidencah. Stala je še devet let, dokler ni bil januarja 1643 nadomeščen nov stolp.
10. in 11. avgusta 1633 je nadzornik Andreas Prytz posvetil cerkev z dvema pridigama: »O pravilni uporabi cerkva« in »O posvetitvi cerkva«. Otvoritev se v stolnici obeležuje z letno pridigo 10. avgusta. Cerkev je bila imenovana za stolnico (domkyrke) šele v 1680-ih.
Sočasnih dokumentov o namestitvi cerkvenih zvonov niso našli. Zvonove retrospektivno omenja Eric Cederbourg (1739):
V stolpu so bili obešeni trije veliki in lepi zvonovi, katerih močan in harmoničen zvok se je slišal [več kot 8 km]; na severni steni stolpa je bil postavljen velik, dobro utemeljen zvon, težak 6 skeppspundov [1020 kg], da bi odbijal uro.
Prvi stolpni urni mehanizem, ki ga je leta 1648 izdelal urar Per Larsson, je bil leta 1670 nadomeščen z mehanizmom, ki ga je izdelal Jacob Hertingk iz Stralsunda.
Cerkev je bila zgrajena iz granita, obložena z nizozemsko opeko in okrašena z 18 paladijevskimi okni z železnimi robovi, nameščenimi med oporniki. Imela je bogato okrašena obokana vhodna vrata z železnim okovjem. Stavba je bila dolga 48,1 metra, široka 20,2 metra in visoka 26,5 metra pri pedimentni strehi. Ni imela transepta. Zid stolpa je bil visok 27,6 čevljev, brez zvonika. Streha cerkve je bila krita s hrastovimi skodlami in prekrita z bakrenimi ploščami; na vzhodnem koncu strehe je bila vetrnica v obliki velikega bakreno pozlačenega sonca, ki je bila leta 1700 tako oslabljena, da so jo nadomestili z lesenim zvonikom. Zvonik je bil porušen in nadomeščen leta 1700.Sven Schånberg, Där! sa unge kungen ("There! said the young king"), 1975, pp. 26, 36, 42–43.
Notranjost katedrale Stolnica je imela sedemnajst osmerokotnih nosilnih stebrov: osem na vsaki strani ladje in enega v koru. Imeli so kvadratno podlago. Vsaka stranica je bila široka dva ella (1,2 metra).
Prvotna prižnica je bila nemško-nizozemskega tipa, njena intarzija in druga rezbarska dela pa kažejo, da je bila izdelana bodisi v Lübecku bodisi s strani nekaterih severnih Nemcev, ki so živeli v Göteborgu. Konec 1670-ih je bila zamenjana in leta 1682 prenesena v novozgrajeno cerkev Kungälvs. Kipar Marcus Jaeger starejši je leta 1674 izklesal novo prižnico z zgodovinskimi podobami iz alabastra in ebenovine. Izdelal je tudi krstni kamen in številne rezbarije na govorniških pultih in klopeh.Anders Jarlert and Jakob Lindblad, Försvunna kyrkor i Göteborg ("Vanished churches in Gothenburg"), Tre Böcker Förlag, Gothenburg, 2005, p. 14.
Stolnica je imela prestol (kraljevsko klop), postavljen nad grobom št. 19 južno od ladje, med prvima dvema stebroma iz prezbiterija. Jaeger ga je dokončal v 1680-ih in zanj prejel 960 srebrnih riksdalerjev. Leta 1869 je krojač Torsten Gunnarsson prestol oblazinil z rdečim žametom, verjetno v čast obiska Karla XI. v Göteborgu 10. septembra. Štiri leta pozneje je John Hammer za 400 srebrnih riksdalerjev pobarval kraljev prestol v beli alabaster in zlato.
Prve orgle, verjetno pozitivne orgle s samo štirimi do šestimi režami, so bile nameščene do leta 1648. Leta 1661 je graditelj orgel Hans Horn dokončal nove cevne orgle, nadaljnja dela na njih pa so bila končana okoli leta 1700. Jaegerja so leta 1697 najeli za izdelavo štirih korintskih stebrov pod orglami, da bi jih dvignili, verjetno v zahodnem delu ladje, blizu zidu stolpa. Orgle so bile večkrat popravljene: leta 1696 Christian Rüdiger, leta 1699 John George Ambthor in leta 1707 Elias Wittig. Tako Rüdiger kot Ambthor sta bila nemška orgelska mojstra; Wittig je bil pomočnik.
Druga stolnica V noči 15. aprila 1721 so stolnica, srednja šola in 211 stanovanjskih stavb v bližini stolnice zgoreli. Ker so zidovi ostali stoječi, je bilo mogoče stavbo precej hitro obnoviti. Komaj mesec dni po požaru je arhitekt Paul Ludvig Leyonsparre na zahtevo mestnega upravitelja (politieborgmästare) Hansa von Gerdesa (1637–1723) predstavil tri možnosti za obnovo cerkve, tretjo pa je priporočil okrožni glavar (landshövding) Nils Posse.Arvid Beckström, Studier i Göteborgs byggnadshistoria ("Studies in Gothenburg architectural history"), 1923, pp. 37–38, 73–74. Stolnica je bila ponovno odprta 25. maja 1722, le 13 mesecev po požaru, z enakimi dimenzijami kot stara katedrala, vendar s stolpnim kapitelom namesto nekdanjega zvonika. Streha se je izkazala za tako puščajočo, da se je okrožni glavar Axel Gyllenkrok oktobra 1724 pritoževal nad dežjem in snegom, ki sta vdirala skoznje. Decembra 1725 je mestni inženir prejel nalogo, naj pripravi predloge za novo bakreno streho, dela pa so se začela junija 1726.
Dokončanje stolpa je trajalo nadaljnjih deset let, mestni inženir Johan Eberhard Carlberg (stric Carla Wilhelma Carlberga, arhitekta sedanje stolnice) pa je zasnoval začasni zvonik za pokopališče. V uporabo ga ni bilo mogoče dati do leta 1726, ker je bilo treba zvon uliti v livarni, vendar je bil v uporabi šest let, do leta 1732, ko je bil končno dan v uporabo novi stolp.
Novi stolp je zasnoval graditelj nemškega stolpa Christinenkirche, ladjedelniški mojster Nicolaus Müller. Zelo je bil podoben stolpu nemške cerkve, sodobne slike pa ga celo prikazujejo s podobnim vrhom. Stolp je bil osmerokoten, njegov vrh pa je bil 26,7 metra nad zidom stolpa. Največji od treh cerkvenih zvonov je tehtal 1700 kg, druga dva pa po 1020 kg. Leta 1726 jih je ulil Erik Näsman, ki se je iz Jönköpinga preselil v Stockholm in je naslednje leto ulil zvon za katedralo Skara.
Strop je bil postavljen med letoma 1734 in 1739. Južni govorniški oder je bil dokončan leta 1739. Tla so bila dokončana aprila 1740 s 1400 ploščicami iz Ölandskega apnenca, kvadratnih 2 švedska ella (59,4 cm) in debelih 2,25 švedskih palca (5,57 cm). Oktobra 1731 je Carlberg prejel odobritev za svojo risbo (začasne) prižnice. Orgle je v letih 1733–1734 zgradil graditelj orgel Johan Niclas Cahman. Pogodba, podpisana 11. januarja 1733, je določala, da morajo biti dokončane "v dobrem in brezhibnem stanju, enakovredne orgelskim izdelkom, ki jih danes najdemo v Uppsali". Orgle so stale 8500 srebrnih riksdalerjev in so bile opremljene z 32 režami in 5 mehovi.Abraham Hülphers, Historisk Afhandling om Musik och Instrument, särdeles om Orgwerks Inrättningen i Allmänhet, jemte Kort Beskrifning öfwer Orgwerken i Swerige ("Historical treatise on music and instruments, especially organ mechanisms in general, as well as a brief description of organ works in Sweden"), 1773, p. 214.
Januarja 1750 je nadzornik Carl Hårleman predlagal kiparski oltarni lik, ki bi upodabljal Kristusa, križ in dva klečeča angela. Stroške umetniškega dela je daroval farmacevt Franz Martin Luth (1679–1763). Pogodba je bila dodeljena 1. marca 1751, oltar je bil dokončan 1. februarja 1754 in je bil odprt na adventno nedeljo, 1. decembra 1754. Še vedno se uporablja kot oltar stolnice.
Leta 1769 je bila na severozahodnem delu stolnične stavbe, na vogalu Kyrkogatan in Västra Hamngatan, zgrajena kostnica s prostorom za štirideset krst. Da bi se izognili slabemu vonju v cerkvi, sta župan in mestni svet (magistrat) Göteborga odločila, da bodo vsa trupla, pokopana v šestih toplejših mesecih od 1. aprila do 1. oktobra, najprej shranjena v kostnici.Hugo Fröding, "Berättelser ur Göteborgs Historia under Gustavianska tiden" ("Narratives of Gothenburg's oldest history during the Gustavian period") in Göteborgske Spionen No. 48, 1769, Wald. Zachrissons Boktryckeri, Gothenburg, 1922, p. 174
Istega leta, ko je bila dograjena kostnica, je bilo dokončano tudi pokopališče. To je bil 469-el (približno 279 metrov) visok zid okoli Domkyrkoplanena z granitnimi temelji; sam zid je bil iz opeke in prekrit z velikimi bloki klesanega Ölandskega apnenca. V zidove je bilo vgrajenih pet prostornih vrat, zgrajenih iz trdo žgane klinker opeke in prekritih s svinčeno pločevino. Material iz treh teh vrat so po požaru leta 1802 prenesli na novo pokopališče na travniku ubožnice v okrožju Stampen v Göteborgu.Göteborgs Aftonblad, No. 52, 1818
Leta 1775 je francoski kipar Pierre Hubert Larchevesque (1721–1778) izklesal katedralni spomenik Colinu Campbellu (1686–1757), soustanovitelju Švedske vzhodnoindijske družbe.
Tretja (sedanja) stolnica