Na Wikipediji je bila ideološka pristranskost, zlasti v njeni angleško govoreči različici, predmet akademske analize in javne kritike projekta. Vprašanja se nanašajo na to, ali je njena vsebina pristranska do selektivnih virov zaradi političnih, verskih, zgodovinskih ali drugih ideologij, ki se jih morda držijo njeni prostovoljni uredniki. Vse to vzbuja zaskrbljenost glede morebitnih učinkov, ki bi jih to lahko imelo na zanesljivost enciklopedije.

Wikipedija ima notranjo politiko, ki določa, da morajo biti članki napisani z nevtralnega stališča, katerega cilj je pravično, sorazmerno in nepristransko predstaviti pomembna stališča, ki so jih zanesljivi viri o določeni temi preverljivo objavili.

Ugotovitve skupaj kažejo, da so članki na Wikipediji, ki jih ureja veliko število urednikov z nasprotnimi ideološkimi stališči, vsaj tako nevtralni kot drugi podobni viri, vendar članki z manjšim obsegom urejanja, ki ga je napisalo manj – ali bolj ideološko homogenih – sodelavcev, bolj verjetno odražajo uredniško pristranskost tistih, ki prispevajo.

Raziskave

Članki, povezani z ameriško politiko Raziskave kažejo, da je Wikipedija nagnjena h kršitvam nevtralnosti, ki jih povzročajo njeni pristranski uredniki, vključno s sistemsko pristranskostjo. Celovita študija, izvedena na desetih jezikovnih različicah Wikipedije, je pokazala, da spori med uredniki nastajajo predvsem na področju politike, ki zajema politike, politične stranke, politična gibanja in ideologije. Te politične teme so predstavljale približno 25 % sporov, opaženih v vseh preučevanih jezikovnih različicah.

Študija Shanea Greensteina in Feng Zhuja na Harvard Business School iz leta 2012 je preučila vzorec 28.382 člankov, povezanih z ameriško politiko od januarja 2011, in merila njihovo stopnjo pristranskosti z "indeksom pristranskosti", ki temelji na metodi, ki sta jo leta 2010 razvila Matthew Gentzkow in Jesse Shapiro za merjenje pristranskosti v časopisnih medijih. Ta indeks pristranskosti naj bi meril ideološko nagnjenost k demokratski ali republikanski stranki na podlagi ključnih izrazov v besedilu, kot so "vojna v Iraku", "državljanske pravice", "trgovinski primanjkljaj", "gospodarska rast", "nezakonito priseljevanje" in "varnost meja".  Vsaki besedi je dodeljen izraz naklona glede na to, kako pogosto jo uporabljajo demokratski ali republikanski člani ameriškega kongresa. Ta ožja ocena je dodeljena prispevku na Wikipediji, ki vključuje isto ključno frazo. Avtorji so zaključili, da so bili starejši članki na Wikipediji večinoma levičarsko pristranski, čeprav so novejši članki bolj nevtralni. Povedali so, da članki zaradi revizije niso bistveno spremenili svoje pristranskosti, temveč so sčasoma novejši članki s kontrastnimi stališči igrali vlogo pri ponovnem uravnoteženju povprečnih perspektiv med urejanji.

V poznejši študiji so isti raziskovalci primerjali približno 4000 člankov na Wikipediji, povezanih z ameriško politiko (ki jih je napisala spletna skupnost), z ustreznimi članki v Enciklopediji Britannica (ki so jih napisali strokovnjaki) z uporabo podobnih metod kot v svoji študiji iz leta 2010, da bi preučili "nagnjenost" (demokratska proti republikanski) in količinsko opredelili stopnjo pristranskosti. Avtorji so ugotovili, da so članki na Wikipediji bolj nagnjeni k demokratskim stališčem kot pa članki v Enciklopediji Britannici, ter tudi da so članki na Wikipediji veliko bolj pristranski, zlasti tisti, ki se osredotočajo na državljanske pravice, korporacije in vlado. Vnosi o priseljevanju so se nagibali k republikanskim stališčem. Nadalje so ugotovili, da se razlika v pristranskosti med parom člankov zmanjšuje z več revizijami in da je bila razlika v pristranskosti v primerjavi z Enciklopedijo Britannico statistično zanemarljiva, ko so bili članki bistveno obnovljei. Posledica tega je, po mnenju avtorjev, da je potrebnih veliko prispevkov, da se zmanjša precejšnja pristranskost in nagnjenost na nekaj, kar je bolj blizu nevtralnosti.

Študija, objavljena leta 2015, ki se je osredotočila na angleško različico Wikipedije, je preučevala odstranjevanje pozitivnih ali negativnih informacij v biografijah ameriških senatorjev. Raziskovalci so v biografske članke ameriških senatorjev dodali pozitivno in negativno vsebino, pridobljeno iz zanesljivih referenc. Njihove ugotovitve so pokazale, da je bila negativna vsebina bolj verjetno odstranjena in da je bila odstranjena hitreje v primerjavi s pozitivno vsebino. Raziskovalci so ugotovili tudi, da obstaja večja uredniška pristranskost v člankih na Wikipediji, povezanih s trenutnimi ameriškimi senatorji. Ko pa je bil podoben preizkus izveden na straneh Wikipedije nedavno upokojenih in umrlih senatorjev, ni bilo opaziti enakega neskladja pri odstranjevanju pozitivne in negativne vsebine. To kaže, da je ugotovljena pristranskost specifična za strani aktivnih politikov in ne kaže na sistemsko težavo znotraj Wikipedije. Raziskovalci so ugotovili, da so informacije, ustvarjene s skupnimi projekti, kot je Wikipedija, lahko dovzetne za uredniško pristranskost, ki daje prednost politično aktivnim posameznikom.

V poročilu Harvardovega centra Berkman Klein za internet in družbo iz leta 2017 je bila Wikipedija na lestvici »valence kandidatov« študije, ki je uporabila politično usmerjenost uporabnikov Twitterja, ki so delili vsebino s spletnega mesta, da bi pokazala politično usmerjenost spletnega mesta med ameriškimi volitvami leta 2016, opredeljena kot sredinsko desno spletno mesto. Wikipedija je bila ena od le treh spletnih mest, ki jih je poročilo označilo kot sredinsko desno, drugi dve spletni strani pa sta bili RealClearPolitics in National Review.

Študija iz leta 2023 je primerjala članke o kontroverznih temah v več wikijih, ki jih upravlja skupnost: študija je želela preveriti, ali bi politična usmerjenost sodelovalnega wiki projekta povzročila pristranskost v vsebini, z izbiro množice sodelavcev. Ugotovitve so pokazale, da je vsebina wikijev z eksplicitnimi ideološkimi pristranskostmi, kot sta RationalWiki in Conservapedia, bolj neuravnotežena kot vsebina wikijev (kot je Wikipedija) ali enciklopedij (kot je Encyclopedia Britannica), ki zagovarjajo nevtralnost.  Vsebina Wikipedije ni imela bistveno večjega nagiba kot Vsebina Enciklopedije Britannice, medtem ko sta bili tako RationalWiki kot Conservapedia "bolj natrpani z moralno vsebino".

Sodelovanje uporabnikov Študija, izvedena leta 2013, se je osredotočila na uporabnike, ki so odkrito izrazili svojo podporo ameriški Demokratski ali Republikanski stranki. Raziskava je pokazala, da so ti uporabniki pogosteje prispevali k tematikam, ki so se ujemala z njihovo lastno politično usmeritvijo. Vendar pa niso kazali polariziranega urejanja, saj se niso nagibali k izogibanju sodelovanju s političnimi nasprotniki, hkrati pa niso kazali naklonjenosti sodelovanju izključno z zavezniki. Avtorji so predlagali, da bi skupna identiteta Wikipedijstov lahko odtehtala potencialno razdiralne vidike osebne identitete, kot je politična pripadnost. Ta ugotovitev loči Wikipedijo od drugih družbenih platform, kot sta Twitter in blogi, kjer uporabniki pogosto kažejo močno polarizacijo s pretežno interakcijo z uporabniki, ki imajo podobne politične usmeritve. Nasprotno pa lahko Wikipedijo označimo kot platformo, kjer uporabniki kažejo višjo stopnjo interakcije med političnimi usmeritvami, podobno kot forumi in podobne platforme.

V delovnem dokumentu iz leta 2016, ki se je osredotočal na angleško Wikipedijo, so raziskovalci preučevali dejavnosti uporabnikov, ki so prispevali k člankom, povezanim z ameriško politiko. Na podlagi terminologije, predstavljene v njihovem prejšnjem članku iz leta 2012, so Greenstein, Zhu in Yuan Gu ugotovili, da uredniki nekoliko pogosteje prispevajo k člankom z nasprotnim stališčem od njihovih – tendenca, ki so jo avtorji imenovali nasprotja, ki se privlačijo. Nadalje so ugotovili, da razprave na Wikipediji kažejo na »prevalenco nerazločenih pogovorov skozi čas«, kar pomeni, da v razpravah na Wikipediji običajno sodelujejo uredniki z različnimi stališči – ki so jih avtorji imenovali nerazločeni – v nasprotju z razpravami, v katerih sodelujejo le uredniki s homogenimi stališči (razločenimi). Ugotovili so tudi, da se stopnja pristranskosti urednikov sčasoma in izkušnjami zmanjšuje, in sicer hitreje pri urednikih, ki sodelujejo pri zelo pristranskem gradivu: »[n]ajvečji upad je opaziti pri sodelavcih, ki urejajo ali dodajajo vsebino člankom, ki imajo več pristranskosti.« Ocenili so tudi, da v povprečju traja približno eno leto dlje, da republikansko gradivo doseže nevtralno stališče, kot pri demokratskem gradivu.

Študija, objavljena leta 2019 med ameriškimi uporabniki angleške različice, je prišla do podobnih ugotovitev. Študija je izpostavila znatno pristranskost politične usmerjenosti med uporabniki, ki prispevajo k političnim temam, in ugotovila trend, da več urejanj kot je vnosa, bolj uravnotežena je povprečna politična usmerjenost sodelujočih uporabnikov. Študija je tudi pokazala, da se kakovost člankov, kot jo prepoznava skupnost Wikipedije, izboljšuje z naraščajočo raznolikostjo politične usmerjenosti med sodelujočimi. Uporabniške skupine, sestavljene iz politično polariziranih posameznikov, na splošno v povprečju ustvarjajo boljše članke v primerjavi s skupinami, ki jih sestavljajo visoko politično usmerjeni uporabniki ali celo zmerni. Pozitivni učinki polarizacije so bili opaženi ne le pri člankih, povezanih s politiko, temveč tudi pri tistih, ki se nanašajo na družbena vprašanja in celo znanost. Politično polarizirane skupine se pogosto ne strinjajo, kar spodbuja osredotočene razprave, ki vodijo do kakovostnejših, bolj robustnih in celovitejših urejanj. Vendar pa so te ugotovitve omejene. Sodelujoči so lahko utrpeli pristranskost samoizbire, kar lahko vpliva na rezultate.

V študiji iz leta 2012, ki se je osredotočala na urejevalske vojne na Wikipediji, je bilo zapisano, da je soglasje pogosto mogoče doseči z razumnim načinom, tudi pri kontroverznih člankih. Spori, ki ponavadi podaljšujejo te urejevalske vojne, so predvsem posledica pristopa novih uporabnikov. Ugotovljeno je bilo, da večino urejevalskih vojn vodi majhno število uporabnikov, ki so pogosto vpleteni v spore, kljub svoji nizki splošni produktivnosti. V teh razpravah se rešitev pogosto ne doseže na podlagi utemeljenosti argumentov, temveč zaradi zunanjega posredovanja, izčrpanosti ali očitne številčne prevlade ene skupine nad drugo.

Holtz in sodelavci so na podlagi ugotovitev eksperimentalnih raziskav predlagali teoretični model produkcije znanja v Wikipediji, pri čemer so uporabili koncept "produktivnega trenja". Ta model predpostavlja, da je za kolektivni proces ustvarjanja znanja potrebna določena raven interpretativnega konflikta znotraj skupine. Model je analogen socio-kognitivnemu modelu konflikta, ki se uporablja v psihologiji za pojasnitev individualnega učenja. V skladu s to hipotezo, če so napetosti ali trenja znotraj skupine prenizke, postane potencial za konstrukcijo znanja omejen, saj se obstoječe znanje šteje za zadostno za reševanje danega problema. Nasprotno pa, če trenje znotraj skupnosti sodelavcev postane pretirano visoko, lahko to privede do zavrnitve ustreznih idej ali celo do delitve skupine, podobno kot se posameznik težko prilagaja in uči, ko se sooči s preveliko količino novosti.

Druga študija je pokazala, da je bila večina urednikov francoske Wikipedije nagnjena k enakopravnemu sodelovanju v igri diktatorstva. Ta nagnjenost je bila povezana z njihovo vključenostjo v Wikipedijo (merjeno s porabljenim časom in navezanostjo).

Poročanje medijev