Rodbina Šahovskoj (Šahovski, Šemjakini, Šehovskoji; , , ) je ruska knežja družina, ki izvira iz Rurika v 17. kolenu. Trenutno je tudi najstarejša še živeča veja Rurikovičev, njen vodja pa je od leta 2026 knez Ivan Dimitrijevič Šahovskoj iz druge veje potomcev Andreja Konstantinoviča.
Družina je vključena v Žametno knjigoН. Новиков. Родословная книга князей и дворян Российских и выезжих (Бархатная книга). В 2-х частях. Часть I. Тип: Университетская тип. 1787 г. Род князей Шаховских. стр. 138-149.. Opisana je v petem delu rodoslovne knjige gubernij Kurska, Moskve, Novgoroda, Pskova, Smolenska, Sankt Peterburga, Tverja in Harkova. Grb rodbine je omenjen v drugem delu Splošnega grbovnika plemiških družin Ruskega cesarstva, kjer je tudi družina sama opisana v drugi rodoslovni knjigi.
Zgodovina rodbine
Izvor Izvor rodbine Šahovskoj sega neposredno do smolenskih knezov Monomahovičev ter knezov Kijeva in knezov Jaroslavelja. Knez David Fjodorovič (1321), sin kneza Fjodorja Rostislavoviča Smolenskega, je v dediščino prejel Jaroslavl. Njegov sin VasilijVoronov A.A. Spaso-Preobrazhensky monastery in the forest // Monasteries of the Moscow Kremlin . - M .: Publishing house Pravosl. St. Tikhon's humanist. un-ta, 2009 .-- 160 p. - . se je poročil s hčerjo Ivana I. Moskovskega Evdokijo Ivanovno Moskovsko.Averyanov K. Principality of Moscow under Ivan Kalita (Accession of Koloman. Acquisition of Mozhaisk). - M., p. 36, 1994.
Konstantin Glebovič, ki si je prisvojil vzdevek Šah iz perzijskega kraljevega naziva, je bil najmlajši izmed treh sinov kneza Gleba Vasilijeviča, ki je bil sin Vasilija Groznookega in Evdokije Ivanovne in brat jaroslaveljskega kneza Vasilija Vasilijeviča. Konstantin se je sčasoma naselil v Veliki moskovski kneževini, kjer je služil velikemu knezu. Leta 1482 se Konstantin omenja kot vojvoda v Nižnem Novgorodu. S svojima sinovoma Andrejem in Jurijem, ki sta prav tako služila v Moskvi, je ustanovil knežjo rodbino. Mnogi pripadniki rodbine so se imenovali tudi Šemjakini po knezu Aleksandru Andrejeviču Šemjaki, od 17. stoletja pa so se vsi brez izjeme začeli imenovati Šahovskoj.
V 16. stoletju so se Andrejevi potomci razcepili v osem glavnih vej:History of Russian Families. The Princes Shahovskoy. http://www.russianfamily.ru/sh/shakhovskii.htmlПодробнее генеалогическое древо см. например или
15.-19. stoletje Od konca srednjega veka je družina dala številne vojvode, pravoslavne duhovnike, častnike in visoke uradnike. Družina, ki v 15. in 16. stoletju ni imela velikega pomena, je zaradi opričnine Ivana IV. Groznega le malo trpela, kljub temu pa je znan primer, ko je med vojaškim pohodom skozi Belorusijo leta 1563 je car Ivan Grozni v sporu s palico ubil kneza Ivana Šahovskega.Der zornige Zar, Der Spiegel, 1/2012 (online).sličica|330x330px|Družinska fotografija Šahovskih iz 1880. let. V sredini je Ivan Fedorovič Šahovskoj, na levi njegov sin Sergej, na desni sinova Nikolaj in Georgij ter hči Natalija. Ob dnu slike sedi Natalija Dmitrijevna Šahovskaja, rojena Ščerbatova. Rodbina Šahovskoj ni pripadala aristokratskemu krogu, ki je prevzel oblast na začetku 17. stoletja, med vladavino Vasilija Šujskega. Nasprotno so v osebi vidnega predstavnika Grigorija Petroviča Šahovskega nastopili proti tej stranki in veliko prispevali k njenemu propadu. Pod prvimi vladarji iz dinastije Romanov se Šahovskoji niso zelo povzpeli in le redki so dosegli položaje v Dumi.
Knežji status je bil v Rusiji med letoma 1798 in 1888 večkrat potrjen za celotno družino z resolucijami vladajočega senata.
V 18. stoletju so v ospredje prišli Šahovski knezi, ki so začeli zasedati zelo vidne položaje v državni upravi. Knez Aleksej Ivanovič je bil senator, general-načelnik in vladar Male Rusije pod Ano Ivanovno. Knez Jakov Petrovič je bil generalni tožilec. V 19. stoletju so iz Šahovskih izšle tudi mnoge izjemne osebnosti. Knez Aleksej Ivanovič je bil junak kavkaške vojne, knez Aleksander Aleksandrovič je bil dramatik, knez Ivan Leontjevič pa član državnega sveta, general pehote in general bojnih enot v času vladavine Aleksandra I. in Nikolaja I.
Leta 1862 se je ruski general Mihail Valentinovič Šahovskoj (1836–1892) poročil z dedinjo stare bojarske družine Glebov-Strešnjev, ki je izumrla leta 1864. Leta 1864 je nato dosegel združitev imen in grbov Šahovskoj-Glebov-Strešnjev po načelu prvorojenstva. Od leta 1870 do 1875 je bil guverner Estonije in je bil kot tak leta 1875 sprejet v estonski viteški red.Genealogisches Handbuch der baltischen Ritterschaften, Görlitz 1930, S. 311.
Po ruski revoluciji Večina članov družine Šahovskoj je med rusko revolucijo leta 1917 pobegnila iz domovine. Danes so mnogi, ki nosijo priimek, potomci kmetov, ki so prevzeli priimek svojih delodajalcev. Iz knežje družine je znanih večДмитрий Шаховской: «Служим России одиннадцать веков». http://portal-kultura.ru/svoy/articles/drugie-berega/65465-dmitriy-shakhovskoy-sluzhim-rossii-odinnadtsat-vekov/?print=Y&CODE=65465-dmitriy-shakhovskoy-sluzhim-rossii-odinnadtsat-vekov potomcev v Franciji, ItalijiLili Morani-Helbig: «jugend im abendrot» in drugod po svetu, pa tudi potomci po ženski liniji v veji družine Derugin.
V času svojega obstoja so knezi Šahovski znotraj svoje družinske linije oblikovali štiri veja. Četrta veja je v moški liniji izumrla leta 1700. III. Leta 2004 je bila veja še vedno sestavljena iz ene osebe. Prva in druga veja uspevajo v Franciji. Od leta 1955 je vodja rodbine godovinar in profesor na Univerzi v Rennesu Dimitrij Šahovskoj (rojen 1934). Slednji je leta 2004 prejel rusko državljanstvo.Ich möchte als Russin sterben, Sächsische Zeitung, 2005, (online). Na kongresu ruskih plemičev v Sankt Peterburgu je dejal:Russische Aristokraten wollen ihre Paläste zurück , Iswestija, 2005, (online ).
Grb Grb rodbine Šahovskoj je sestavljen iz treh grbov, grba Kijeva, grba Smolenska in grb Jaroslavelja. Grb obdaja rdeča ponjava vrh katere je nameščen ruski knežji klobuk.
Grbopis
Znameniti člani thumb|right|Družinski portret družine Šahovskoj iz zgodnjega 19. stoletja Grigorji Petrovič Šahovskoj († po letu 1606), vojvoda Putivlja, vodilni podpornik drugega lažnega Dimitrija Jakov Petrovič Šahovskoj (1705–1777), ruski senator in minister za pravosodje Ivan Leontjevič Šahovskoj (1776–1860), ruski pehotni general, član cesarskega sveta, predsednik generalnega vojaškega auditorata, 1848 predsednik vojaškega oddelka v cesarskem svetu, načelnik peterburške milice Aleksander Aleksandrovič Šahovskoj (1777–1846), ruski tajni svetnik, general Livonskega in Kurlandskega korpusa, inšpektor peterburškega dvornega gledališča Knez Fjodor Petrovič Šahovskoj (1796–1829), Decembrist (7. veja). V zakonu njegovega sina kneza Dimitrija Fjodoroviča Šakhovskoja 1821-1863) z Natalijo Borisovno Svjatopolk-Scetvertinsko (1824-1906) je bila rojena kneginja Nadežda Dmitrijevna Šahovskaja (1847-1922). Aleksej Ivanovič Šahovskoj (1812–1894), ruski poveljnik 11. armadnega korpusa Aleksej Ivanovič Šahovskoj (1821–1900), ruski knez, general in zbiralec orožja Mihail Valentinovič Šahovskoj-Glebov-Strešnjev (1836–1892), ruski general, 1870–1875 guverner Estonije Knez Arkadije Septilici-Šahovskoj (1839–1923) stotnik v rusko-turški vojni. babica mu je bila Parašiva Šahovskoj, dedek pa guverner Krima Konstantin Septilici, ki je od Katarine II. in Aleksandra I. prejel odlikovanja. Kneginja Nadežda Dmitrijevna Šahovskaja (1847-1922), znana tudi kot Nadine Helbig. Poročila se je z Wolfgangom Helbigom, se preselila v Italijo, kjer njeni potomci še danes živijo in kjer je v Rimu imela pomemben literarni salon v vili Lante al Gianicolo. Z njo je priimek Šahovskoj izumrl v njeni veji, edina dedinja katere je bila. Sergej Vladimirovič Šahovskoj (1852–1894), ruski diplomat, konzul v Ragusi, Bukarešti, Bolgariji, pooblaščenec Rdečega križa v Zakaspijski regiji, guverner Černigova in Estonije, promotor pravoslavne cerkve Knez Dimitrij Ivanovič Šahovskoj (1861–1939), liberalni politik, minister ruske začasne vlade (7. veja) Jevgenija Mihajlovna Šahovskaja (1889–1920), pionirka letalstva in prva vojaška letalka
Sklici
Viri Genealogisches Handbuch des Adels, Adelslexikon Band XII, Band 125 der Gesamtreihe, C. A. Starke Verlag, Limburg an der Lahn 2001, S. 293–294; ISBN 3-7980-0834-5 Gothaischer Hofkalender – Genealogisches Taschenbuch der fürstlichen Häuser, Justus Perthes Gotha 1867, S. 244–245; Fortsetzungen in dieser Reihe bis 1890 Maximilian Gritzner, K. Heling: J. Siebmacher’s grosses und allgemeines Wappenbuch, I. Band, 3. Abteilung, 3. Teil, C; Die Europäischen Fürstengeschlechter nicht Römisch-Kaiserlicher oder Deutsch-bundes-fürstlicher Extraction, Bauer & Raspe Nürnberg, 1894, S. 238 Arthur Kleinschmidt: Russland’s Geschichte und Politik dargestellt in der Geschichte des russischen hohen Adels. Kassel 1877, S. 61–63 u. a. Detlev Schwennicke: Europäische Stammtafeln. Neue Folge, Band III.5, Seitenverwandte der Rurikiden, Verlag Vittorio Klostermann Frankfurt/Main 2004, S. 931–944, 946; ISBN 978-3-465-03292-2 Kategorija:Plemiške rodbine v Rusiji Kategorija:Ruski plemiči Kategorija:Plemiške rodbine v Ukrajini Kategorija:Jaroslaveljski knezi