Rimskokatoliška župnijska cerkev Podgrad pri Medgorjah () se nahaja v primestni trški občini Žrelec na vznožju strme skale na južnih obronkih radških Gur v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem osrednjem Južnem Koroškem. thumb|Župnijska cerkev svete Magdalene v Podgradu thumb| Župnijska cerkev svete Magdalene v Podgradu, pogled s severovzhoda
Župnija je pod zavetništvom svete Marije Magdalene ter spada pod dvojezično dekanijo Tinje Krške škofije. Do leta 1938 je bila uradno slovenska fara in je danes uradno dvojezična. Bojan-Ilija Schnabl: Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1027-1034. Seznam_dekanij_Krške_škofije Župnijska cerkev je pod spomeniškim varstvom.
Zgodovina Cerkev je bila v listini omenjena leta 1359. Jedro romanske cerkve v ladijskih zidovih je bilo razširjeno in obokano v gotskem slogu s prizidkom kora in zakristije. Na dominantnem zahodnem stolpu je v zatrepu vidna letnica 1689, na koničastem zatrepu pa 1990. Notranjost cerkve je bila obnovljena leta 1989, zunanjost pa v letih 1992/1993.
Arhitektura thumb|zahodni portal #upnijske cerkve Podgrad Zunanjost cerkve odlikujejo mogočen zahodni stolp, nestrukturirana romanska ladja s samo na jug obrnjenimi okni, od katerih je eno gotsko s koničastim obokom, rahlo na jug obrnjen prezbiterij s petstranim zaključkom z dvostopenjskimi oporniki in zakristija, prizidana južno od prezbiterija. Na nizkem romanskem okroglo obokanem zahodnem portalu v stolpu je ob njem žrtvena miza.
Leta 1992 so na južni steni cerkve odkrili fresko z angeli in svetim Krištofom iz okoli leta 1500.
Notranjost cerkve ima tri traveje in dvonadstropni kor pod skrilnatim sklepnikom z rombasto zvezdo v ladji in rebrastim sklepnikom v koru s heraldičnimi ključnimi kamni. V koničastem triumfalnem loku je ornamentalna poslikava. Portal zakristije ima konzole.
Stenske poslikave v rebrastem sklepniku kora so bile naslikane konec 14. stoletja in prikazujejo štiri evangeliste in angele, ki muzicirajo.
Notranja oprema Na glavnem oltarju iz sredine 18. stoletja so poznogotski lik svete Magdalene iz okoli leta 1500 in dva neogotska lika svete Katarine in svete Barbare ter baročni liki svete Helene, svetega škofa, svetega Valentina in v izvlečku svete Lucije. Levi stranski oltar iz druge polovice 17. stoletja prikazuje podobo svete Apolonije.
Ob portalu sta gotska krstilnica in romanska krstilnica.
Zvon je datiran z letnico 1455.
Literatura Rottenstein, Gemeinde Ebenthal, Pfarrkirche hl. Magdalena, Felsenburg. In: Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001. S. 692–693. Stefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Dekanates Tainach. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 1995, [Štefan Singer, 1871-1945]
Spletne povezave
sklici
Glej tudi Seznam dekanij Krške škofije Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev Koroška (Avstrija) Koroški Slovenci Geografija Avstrijske Koroške e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške"
Kategorija:Krška škofija Kategorija:dekanija Tinje Kategorija:Romanska arhitektura v Avstriji Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji Kategorija:Cerkve na Koroškem (zvezna dežela) Podgrad