Dušegubka (; ; dušegubka dobesedno pomeni "pogubiteljica duš" v pomenu morilka ljudi; ) - tudi plinski tovornjak oziroma premična plinska soba je bil tovornjak predelan v premično plinsko sobo. Med Drugo svetovno vojno in med holokavstom je Nacistična Nemčija izpopolnjevala in uporabljala »dušegubko« - že poprej izumljeno, izdelano in uporabjano v komunistični Sovjetski zvezi - za hitrejše in obsežnejše ubijanje beguncev, Poljakov, Ciganov, zlasti pa Judov; pa tudi drugih od arijske rase "manjvrednih" narodov in vojnih ujetnikov v zasedenih krajih Poljske, Sovjetske zveze, Nedićeve Srbije in celotne zasedene Evrope.
Obstajajo pričevanja, da je »dušegubke« "izumila" in uporabljala komunistična tajna služba NKVD v Sovjetski zvezi že med Stalinovo Veliko čistko."Gas Wagons: The Holocaust's mobile gas chambers" , an article of the Nizkor Project Nedićeva Srbija je z uporabo ene same dušegubke postala do avgusta 1942 prva Judenfrei Staat/Dežela brez Judov v takratni Evropi in sicer je Beograd s tem žalostnim rekordom prednjačil pred Dunajem (9. oktober 1942) in celo pred samim središčem nacionalsocializma - Berlinom (19. maja 1943).
Zgodovina Sovjetska zveza Po zgodovinarju Gellatelyju "so Sovjeti včasih uporabljali tovornjak na plin (dušegubko, »plinovnjak«, gas van, Gaswagen), tako na primer v Moskvi že v tridesetih letih 20. stoletja; kako obsežno je to početje bilo, bi bilo treba dodatno raziskati."Robert Gellately. Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe. New York: Knopf, 2007, p. 460.; medtem pa "so nacisti iznašli prvo dušegubko, ki je začela delovati v Warthegau-u, 15. januarja 1940 pod Langom".Robert Gellately. Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe. New York: Knopf, 2007, p. 367.
Med Veliko čistko v Sovjetski zvezi je častnik NKVD-ja Berg uporabljal posebej prirejen nepredušni tovornjak, da bi do smrti zadušil zapornike s strupenim plinom.Catherine Merridale. Night of Stone: Death and Memory in Twentieth-Century Russia. Penguin Books, 2002 p. 200 Ujetnike so zaplinjali na vožnji v Butovo, lažno strelišče, ki pa je v resnici bilo morišče, kjer je NKVD usmrčeval morda še preživele omamljene krepkejše ujetnike in jih pokopaval v množična grobišča.Timothy J. Colton. Moscow: Governing the Socialist Metropolis. Belknap Press, 1998, , p. 286
Častnik NKVD-ja Haritonov je 1956 pričal, da je bil Isaj Berg ključnega pomena pri proizvodnji plinskih tovornjakov dušegubk.Tomasz Kizny, Dominique Roynette. La grande terreur en URSS 1937–1938. Lausanne: Éd. Noir sur Blanc, 2013, p. 236.
Berg je moral »Strelišče« Butovo pripravljati na množične usmrtitve ljudi iz širše moskovske okolice in zagotavljati, da so te usmrtitve potekale nemoteno.Alexander Vatlin. Agents of Terror: Ordinary Men and Extraordinary Violence in Stalin's Secret Police. Madison, Wisconsin: University of Wisconsin Press, 2016, , p. 15. Po pričevanju, ki ga je podal 1956 član Bergove morilske skupine Fjodor Česnokov, so uporabljali tovornjake, ki so bili opremljeni z ventili, skozi katere je bilo mogoče plin usmerjati v notranjost vozila. Zaslišanja so pokazala, da so ujetnike slekli do nagega, jih zvezali, jim zamašili usta in jih zmetali v tovornjake. Njihovo lastnino so do zadnjega pokradli. A tudi Berg je padel v nemilost in Stalin ga je zaprl 3. avgusta 1938;Alexander Vatlin. Agents of Terror: Ordinary Men and Extraordinary Violence in Stalin's Secret Police. Madison, Wisconsin: University of Wisconsin Press, 2016, , p. 67.obtožen je bil (ker je najbrž preveč vedel) sodelovanja v "kontrarevolucioarni zaroti znotraj NKVD-ja", obsojen na smrt ter usmrčen 3. marca 1939.
Ni znano, v kakem obsegu so uporabljali tovrstne tovornjake. Poljski zgodovinar, uradni fotograf in pisatelj Kizny domneva, da so bili v uporabi v času, ko je poboje nadziral Berg, torej od oktobra 1937 do 4. avgusta 1938. Opozarja na arheološka izkopavanja leta 1997, ko so izkopali 59 trupel ljudi, ki so bili najverjetneje umorjeni v Bergovem mandatu; samo štiri od teh žrtev so bile ustreljene v glavo. Zategadelj Kizny sklepa, da so bile vsaj nekatere od njih zastrupljene in zadušene s plinom. Uradnika FSB-ja Aleksander Mihajlov in Mihail Kirilin ter zgodovinarka Lidija Golovkova so opisali pričevanje ene priče na kraju množične usmrtitve zunaj Moskve: Alexander Mikhailov, Mikhail Kirillin, historian Lydia GolovkovaАлександр ЛИПКОВ, "Я к вам травою прорасту...", Alexander Lipkov, Kontinent, N 123, 2005. "Mikhail Kirillin: The details of everything that happened here, we restored by talking with one person. There were no other survivors who would directly work in the zone. And now he is gone. This is the former commandant of the Moscow administration, who told all the details ... Aleksander Mihajlov, Mihail Kirilin in zgodovinarka Lidija Golovkova Lydia Golovkova: He told the following: cars loaded with people moved through the forest, up to 50 people were stuffed into a truck. Muscovites have long called these cars "dushegubka [soul killers]."In the case of Berg, who took part in the executions, of which there is his signature, he was accused as the inventor of these gas vans. Alexander Mikhailov: According to the driver of such a truck, the gas was used to prevent the possibility of riot in the truck. Naturally, the people who swallowed carbon monoxide have been suppressed, and many of them accepted death as deliverance from the torment. Lydia Golovkova: The exhaust pipe turned inside the van, and people came already half-conscious. Buses with half-dead people drove up from the side of the forest. There was a tower with a searchlight above the trees, the territory was surrounded by barbed wire, and there was a long wooden hut, where everyone was supposedly brought in for sanitation." Lidija Golovkova: Povedal je naslednje: avtomobili, naloženi z ljudmi, so se premikali po gozdu; do 50 ljudi je bilo stlačenih v tovornjak. Moskovčani so te avtomobile že dolgo imenovali "dušegubke". Berg je sodeloval pri usmrtitvah, pod katerimi je tudi njegov podpis; smatrali so ga za izumitelja teh plinskih tovornjakov. Aleksander Mihajlov: Po besedah voznika takega tovornjaka je bil plin uporabljen za preprečitev možnih izgredov v tovornjaku. Seveda so se ljudje, ki so vdihovali ogljikov monoksid, (pred nastopom smrti) hudo mučili in mnogi med njimi so sprejeli smrt kot odrešitev iz muk. Lidija Golovkova: V tovornjaku so obrnili izpušno cev navznoter in ljudje so ob prihodu bili že napol nezavestni. S strani gozda so pripeljali avtobusi z napol mrtvimi ljudmi. Nad drevesi je bil stolp z žarometom; ozemlje je bilo obdano z bodečo žico, tam pa je stala dolga lesena baraka, kamor so menda vse pripeljali kot na stranišče.«
Preživela priča iz pokola v Babinem Jaru Dina Proničeva, glede na objavljeni pogovor z njenim nečakom Mihailom Frenkelom, se je za las izognila predaji sovjetski policijski "dušegubki", ko je bila 1943 na obisku pri tašči.
Hałaburda je zapisal, da so dušegubke uvedli zaradi povečanja števila usmrtitev.Marek Hałaburda, “The Polish Operation”. The genocide of the Polish people in the USSR in the years 1937–1938, Orientalia Christiana Cracoviensia, 2013, v.5, p. 71. V knjigi KGB: The State Within a State (KGB: država v državi) Evgenija Albač (Yevgenia Albats) in Catherine Fitzpatrick pišeta: "Zaradi pomanjkanja krvnikov so čekisti za dušegubke uporabljali tovornjake, ki so bili zakrinkani v vozila za prevoz kruha. Da, isti stroji, ki so jih pozneje uporabljali razvpiti nacisti - ti isti tovornjaki so bili vsekakor prvotno sovjetski izum in so jih Sovjeti uporabljali več let prej, preden so bile zgrajene peči v Auschwitzu"Yevgenia Albats and Catherine A. Fitzpatrick, KGB: The State Within a State. The secret police and its hold on Russia's past, present and future. (International Affairs, Vol. 72). London: Tauris, 1995, p. 101.
Dušegubke naj bi uporabljali tudi v mestih Omsku in Ivanovem v Sovjetski zvezi. Po besedah visokega oficirja NKVD SchrederjaMihail Schreder = Mikhail Schreder so jih v mestu Ivanovem uporabljali podobno kot v Moskvi: »Ko je zaprt tovornjak prispel na kraj usmrtitve, so vse obsojence v nezavestnem stanju zvlekli iz avtomobilov. Med potjo so jih skoraj popolnima zadušili izpušni plini preusmerjeni skozi posebno cev v zaprt tovorni prostor tovornjaka."According to high-ranking NKVD officer Schreder (Mikhail Schreder), they were used in the city of Ivanovo similar to that in Moscow: "When a closed truck arrived at the place of execution, all convicts were dragged out of cars in an unconscious state. On the way, they were almost killed by exhaust fumes redirected through a special tube into the closed cargo compartment of the truck." Хроника событий 1937 года (Chronicle of the events of the year 1937), by Evgeniy Zhirnov, Kommersant, No.42, 22.10.2012, page 10.; Шрейдер М.П. (Shreider M.P) НКВД изнутри: Записки чекиста. (NKVD from within. Notes by Chekist ), Moscow: Возвращение, 1995. – p.78, full text online
Sovjetski oporečnik Grigorenko je v svojih spominih opisal zgodbo, ki jo je povedal njegov pristni prijatelj in nekdanji ujetnik Gulaga Vasil Teslia, ki je opisal poboje »kulakov« v zaporu v Omsku. Po njegovih besedah so več kot 27 ljudi naložili na tovornjak, ki se je oddaljil od zapora, a se kmalu vrnil. "Ko so se odprla vrata, se je valil črn dim in ven so padala človeška trupla," ki so jih nato zmetali v klet. Teslia je spremljal takšne usmrtitve ves teden.Григоренко П.Г. В подполье можно встретить только крыс... (Petro Grigorenko, "V kleti lahko srečuješ le podgane") — Нью-Йорк, Издательство «Детинец», 1981, page 403, Full text of the book (Russian)"Поставить смерть на поток". Первыми душегубки использовали не фашисты, а чекисты? ("Who was the first to use gas chambers?", by Maria Aronova, RFE/RL, 9 April, 2023
Tretji rajh Zgodovinarji holokavsta trdijo, da so premične dušegubke izumili v Nacistični Nemčiji Nacistična Nemčija pod Hitlerjem se je najprej (1933-1943) imenovala "Tretji rajh" ("Drittes Reich") oziroma "Deutsches Reich" ("Nemška država"); nato pa "Veliki nemški rajh" oziroma "Velika nemška država" ("Großdeutsches Reich")leta 1940 in jih najprej uporabili pri moritvi bolnikov v bolnišnicah Wartheland.Henry Friedlander. The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution. Chapel Hill: University of North Carolina Press, 1995, , p. 139. Drugi zgodovinarji to dopolnjujejo z ugotovitvijo, da so dušegubke iznašli in uporabljali v Sovjetski zvezi že precej pred tem časom; nato jih je Hitler prevzel od Stalina; sledila je uporaba in izpopolnjevanje le-teh v Tretjem Rajhu vse do "izuma" plinskih sob okrog 1942.
Katrin Reichelt omenja kot razvijalca te metode Widmanna in Nebeja: navadne tovornjake so predelali v zaplinjake.Katrin Reichelt. "Gaswagen". In: Handbuch des Antisemitismus. Judenfeindschaft in Geschichte und Gegenwart. vol. 4, ed. by Wolfgang Benz. Berlin: DeGruyter, p. 143 f. Mathias Beer imenuje dušegubke "poseben dosežek Tretjega rajha".
Uporaba plinskih kombijev s strani Nemcev za ubijanje Judov, Poljakov, Ciganov, duševnih bolnikov in ujetnikov na zasedenih ozemljih med Drugo svetovno vojno izvira iz »Aktion T4« leta 1939. »Kriminalnotehnična ustanova«, ki je dobila naročilo, naj najde primeren način za ubijanje pri Reichssicherheitshauptamt (Službi državne varnosti - RSHA), je določila, da bodo zastrupljali žrtve s plinom in sicer z ogljikovim monoksidom.