Petrislav Vojislavljević () je bil od leta 1060 do 1083 knez Raške, province Velike kneževine Duklje, * ni znano, † ni znano.
Za kneza Raške ga je postavil njegov oče, veliki knez Mihajlo I., ki je po več desetletjih priključitve k Bizantinskemu cesarstvu ponovno združil Raško v samostojno kneževino.
Ozadje Bosna, Zahumje in Raška, tj. Srbija, niso bile nikoli vključene v veliko kneževino Dukljo kot njen integralni del. Vsaka kneževina je imela svoje lastno plemstvo in institucije, ki so preprosto zahtevale, da kot knez ali vojvoda vlada član vladarske družine.
Življenje Petrislav je bil najmlajši sin kneza Mihajla I. in njegove druge žene, Grkinje Anastazije Monomahine.
Mihajlo I. je med letoma 1060 in 1074 osvojil Raško, ki je bila v posesti Bizantinskega cesarstva, in za njenega kneza imenoval Petrislava. Mihajlo I. je leta 1081 umrl. Nasledil ga je Konstantin Bodin. Do leta 1085 so bratje Vojislavljevići zadušili upor v župi Zeta, ki so ga sprožili njihovi bratranci, sinovi Radoslava Vojislavljevića. Konstantin Bodin je nato vladal brez motenj do leta 1083, ko sta ga nasledila sinova, Vukan in Marko.
Sklici
Viri
Curta, Florin (2006). Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250. Cambridge University Press. . Ćorović, Vladimir, Istorija srpskog naroda, Book I, (In Serbian) Electric Book, Rastko Electronic Book, Antikvarneknjige (Cyrillic) Drugi Period, IV: Pokrštavanje Južnih Slovena Istorija Srpskog Naroda, Srbi između Vizantije, Hrvatske i Bugarske The Serbs, , . Wiley-Blackwell, 2004, Google Books. Tibor Živković, Portreti srpskih vladara (IX—XII), Beograd, 2006 (), p. 11
Kategorija:Rojeni v 11. stoletju Kategorija:Umrli v 11. stoletju Kategorija:Vladarji v 11. stoletju Kategorija:Srbski vladarji