Druga bitka pri Dongoli ali obleganje Dongole je bil spopad med vojskama zgodnjega arabskega Rašidunskega kalifata in krščanske nubijske kraljevine Makurije leta 652. Bitka je končala muslimansko širitev v Nubijo in vzpostavila zgodovinski mir med muslimanskim in krščanskim svetom v tem delu Afrike in vzajemno trgovanje. Posledično je Makurija prerasla v regionalno silo, ki je v naslednjih 500 letih dominirala Nubiji.
Ozadje Odnosi med Makurijo in rašidunskim Egiptom so se začeli klavrno s prvo bitko pri Dongoli leta 642. Arabci so se po porazu umaknili iz Nubije in do leta 645 sklenili nekakšen mir. Po besedah arabsko-egiptovskega zgodovinarja al-Makrizija iz 14. stoletja se je Makurija trudila prekršiti premirje. Guverner Egipta Abdalah ibn Saad je zato vdrl v Makurijo, da bi jo umiril. V severni in osrednji Nubiji je takrat vladal kralj Kalidurut.
Arheološka odkritja kažejo, da je bila Dongola v 7. stoletju dobro utrjeno mesto. Imela je obzidje s stolpi, visoko vsaj 6 metrov in široko 4 metre. Zgrajeno je bilo iz zidakov iz blata in obloženo s kamnom. Okrogli vogalni stolpi s premerom 6 metrov so štrleli 8 metrov iz zidu. Na severnem obzidju sta bila še dva stolpa. Stolpi so bili morda dozidani kasneje kot odgovor na obleganje leta 652.Purton, str. 45–46.
Bitka thumb|Tloris tako imenovane "Stare cerkve", poškodovane s katapulti med obleganjem Dongole
Abdalah je leta 651 s 5.000 možmi napadel makursko prestolnico Dongolo. V vojski je imel tudi težko konjenico in katapult, verjetno tribok,Zurawski. ki ga po al-Makriziju v Makuriji še nikoli niso videli. Med obleganjemKissling, str. 166. je obzidano mesto napadel s težko konjenico in jo izpostavil zloglasnim nubijskim lokostrelcem.Burns, str. 75. Med obleganjem je bila zaradi požara, ki ga je povzročilo obstreljevanje s katapultom, poškodovana mestna stolnica. Ostanke stolnice so arheologi odkrili izven obzidja iz 7. stoletja.
Obleganje se je končalo s srdito bitko,Spaulding, str. 582. v kateri so imele Abdalahove sile velike žrtve, Kalidurut pa ni popustil. Abdalah je nazadnje prekinil obleganje in z Nubijci sklenil mirovni sporazum (Bakt),po mnenju egiptovskega zgodovinarja Abd al-Hakama iz 9. stoletja zato, "ker jih ni mogel premagati". Šiitski zgodovinar iz 10. stoletja Ahmed al-Kufi, ki ni bil naklonjen Rašidinskemu kalifatu, je bil še bolj kritičen in menil, da "muslimani še nikoli [pred tem] niso doživeli takšnega poraza, kot v Nubiji".
V stoletjih, ki so sledila, so muslimanski zgodovinarji obleganje in poraz v drugi bitki pri Dongoli spremenili v zmago. Al-Makrizi pravi, da je Kalidurut prišel iz mesta in pohlevno prosil za mir. Ta različica dogodkov izvira morda iz združitve dogodkov leta 652 s spopadom med Nubijo in Mameluki v poznem 13. stoletju.
Posledice
Podrobnosti o drugi bitki pri Dongoli so redke. Znano je le to, da so sile kalifata utrpele toliko žrtev, da zavzetje njihovega cilja - mesta Dongola - ni bilo več mogoče. Obe strani sta sklenili mirovni sporazum, znan kot Bakt, ki je veljal šest stoletij.Jennings, str. 26. Nekoč sprti strani sta vzpostavili živahne trgovinske odnose. Trgovali sta predvsem s pšenico, ječmenom, vinom, konji in platnom. Egipt je iz Nubije vsako leto dobil 360 sužnjev.
Bakt je bil sporazum brez primere v zgodnji zgodovini islama. Novost v paradigmi muslimansko-nemuslimanskih odnosov je bil tudi status Nubije kot neosvojene dežele. Četudi je bila Nubija krščanska, so njeni vladarji pod enakimi pogoji poslovali z muslimanskimi vladarji do 12. stoletja, ko je moč Nubije začela usihati. Zaradi bitke in bakta je krščanska Nubija cvetela naslednjih 600 let.
Sklici
Viri
Kategorija:Bitke 7. stoletja Kategorija:Zgodovina Sudana Kategorija:Rašidunski kalifat Kategorija:Makurija