11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije so potekale 22. marca 2026. Ker niso bile predčasne, so bile to tretje redne državnozborske volitve po letih 2008 in 2022.
Volilna kampanja se je začela 19. februarja 2026 in zaključila 20. marca 2026. Kandidiralo je 21 strank, na glasovnici pa je bilo 15 kandidatnih list, saj so se nekatere stranke povezale v predvolilne koalicije in oblikovale skupne liste.
Glede na končne uradne izide po vseh preštetih glasovnicah je na volitvah slavilo Gibanje Svoboda, ki je osvojilo 28,66 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila Slovenska demokratska stranka s 27,88 % glasov in prejela 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo NSi, SLS, FOKUS, na četrtem mestu so Socialni demokrati s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka Demokrati. Anžeta Logarja. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo Levica in Vesna, ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v Državni zbor pa se je uvrstila tudi Resni.ca, prav tako s petimi poslanci.
Ozadje sličica|Razpored sedežev v Državnem zboru po državnozborskih volitvah 2026 Parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2022 so prinesle prepričljivo zmago Gibanju Svoboda, novo ustanovljeni liberalni stranki pod vodstvom nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba. Stranka je osvojila 41 poslanskih sedežev, kar je največ za eno stranko po osamosvojitvi Slovenije. Dotlej vladajoča Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je končala na drugem mestu s 27 sedeži, na tretjem mestu je bila Nova Slovenija – krščanski demokrati z 8 sedeži, sledili so Socialni demokrati s 7 sedeži in Levica s 5 sedeži. V Državni zbor se je tako uvrstilo le pet strank, najmanj po osamosvojitvi; za primerjavo – na volitvah leta 2018 je v parlament uspelo priti devetim strankam.
Volilni sistem Volilna pravica
Volilno pravico na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije imajo državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Volilna pravica je splošna in enaka za vse upravičene volivce, ne glede na njihov socialni položaj, etnično pripadnost, ekonomski status ali politična prepričanja. Volilna pravica je lahko odvzeta posameznikom, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta poslovna sposobnost zaradi nezmožnosti razumevanja pomena volitev.
Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, imajo možnost glasovanja po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, če to v predpisanih rokih sporočijo pristojnim organom.
Vpis volivcev v volilni imenik je samodejen in temelji na centralnem registru prebivalstva, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Volilni imeniki se sestavijo 15 dni pred dnevom glasovanja in volivce razvrščajo glede na njihovo stalno ali zadnje prijavljeno prebivališče. Volivci praviloma glasujejo na volišču, ki jim je določeno v volilnem imeniku, razen če izpolnjujejo pogoje za posebno obliko glasovanja na voliščih OMNIA. Ta so namenjena volivcem, ki so po sestavi imenika spremenili stalno prebivališče ali na dan glasovanja niso v okraju svojega stalnega prebivališča.
Glasovanje poteka tajno. Volilna udeležba v Sloveniji ni obvezna. Glasovanje po pooblaščencu ni dovoljeno, razen v primerih uradno potrjene invalidnosti, kjer je pomoč pri glasovanju dovoljena v skladu z zakonom. Osebno glasovanje na voliščih poteka na dan volitev med 7. in 19. uro, omejene oblike glasovanja po pošti pa so na voljo hospitaliziranim osebam, pridržanim volivcem ter volivcem, ki so začasno odsotni, če o tem predhodno obvestijo Državno volilno komisijo.
Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo posebne volilne pravice, saj poleg glasovanja za preostalih 88 poslancev sodelujejo tudi pri volitvah svojih predstavnikov v posebnih enočlanskih volilnih enotah.
Način glasovanja in delitev mandatov 90 članov Državnega zbora je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih volilnih enotah s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.
Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na volitvah 2014 v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).
Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen kadar lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.
Predstavnika manjšin se voli tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov izbere kandidata. Poslanec manjšin je izvoljen po enokrožnem večinskem sistemu (velja od 2018 dalje).
Datum volitev
Razpis volitev sličica|290px|Glasovnica na volitvah V skladu z Ustavo Republike Slovenije in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše predsednik republike. Redne volitve morajo biti razpisane najmanj 60 in največ 135 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov volilnih organov in posodobitvami seznamov volivcev.
Prejšnje volitve so bile razpisane 9. februarja 2022, takratni predsednik republike je za datum določil 24. april 2022 in s tem izbral prvi možni datum. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila tri možne datume: so 15., 22. ali 29. marec 2026. 22. decembra je nato sporočila, da bodo potekale 22. marca in za izbrani datum odlok o razpisu podpisala 6. januarja 2026.
Pomembnejši datumi Državna volilna komisija je 6. januarja 2026 sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor ter ob tem sporočila celoten seznam volilnih opravil. +DatumVolilno opravilo22. oktober 2025Predsednica republike Nataša Pirc Musar za december napove razpis volitev za 15., 22. ali 29. marec 2026.22. december 2025Predsednica republike sporoči, da je za datum izbrala predzadnjo nedeljo v marcu, 22. marec 2026.6. januar 2026Predsednica republike podpiše odlok o razpisu volitev v državni zbor na izbrani datum. 12. januar 2026Začne teči rok za volilna opravila, kot je zbiranje podpisov strank za vložitev list kandidatov.4. februar 2026Rok za odprtje posebnega transakcijskega računa političnih strank za financiranje kampanje.19. februar 2026 Rok za vložitev list kandidatov, začetek uradne predvolilne kampanje.6. marec 2026DVK izvede žreb in objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname po posameznih okrajih.17. – 19. marec 2026Predčasno glasovanje.21. marec 2026 ob 0.00Začetek volilnega molka22. marec 2026Splošno glasovanje na volitvah v državni zbor.25. marec 2026Zadnji rok za vložitev pritožb na rezultate volitev.7. april 2026Zadnji rok za razglasitev uradnih rezultatov volitev.
Sodelujoče politične stranke Parlamentarne stranke Ime Vodja Ideologija Pol Rezultat 2022 Na dan volitev Glasov (%) Sedežev Sedežev Status v DZGSGibanje Svoboda Robert Golob socialni liberalizem leva sredina 34,4 % SDSSlovenska demokratska stranka Janez Janša konservatizem desnica 23,5 % rowspan="2" NSi + SLS + FOKUSKoalicija NSi, SLS in Fokusa Nova Slovenija – Krščanski demokrati Jernej Vrtovec krščanska demokracija desna sredina 6,9 % Slovenska ljudska stranka Tina Bregant agrarizem desna sredina 3,4 %Zunaj parlamenta FOKUS Marka Lotriča Marko Lotrič konservativni liberalizem desna sredina align=center SDSocialni demokrati Matjaž Han socialna demokracija leva sredina 6,7 % rowspan="2" Levica + VesnaKoalicija Levice in Vesne Levica Asta VrečkoLuka Mesec demokratični socializem levica 4,5 % VESNA – zelena stranka Urša ZgojznikUroš Macerl zelena politika levica 1,4 %Zunaj parlamenta
Parlamentarne stranke, nastale med mandatom Sledeče stranke niso obstajale in kandidirale na prejšnjih volitvah, temveč so nastale v času mandata 9. državnega zbora in imajo v njem svoje predstavnike. RTV Slovenija jih v skladu s poklicnimi merili in odredbo upravnega sodišča obravnava kot parlamentarne stranke, Državni zbor pa kot zunajparlamentarne, pri čemer so trije poslanci iz vrst Demokratov združeni v PS nepovezanih, Kordiš in Kaloh pa sta samostojna poslanca. Ime Vodja Ideologija Pol Na dan volitev Sedežev Status v DZD.Demokrati. Anžeta Logarja Anže Logar konservativni liberalizem desna sredina rowspan="2" MI!Mi, socialisti! Miha Kordiš socializem skrajna levicaKarl Erjavec – stranka Zaupanje Karl Erjavec – stranka Zaupanje Karl Erjavec interesi upokojencev leva sredinaZunaj parlamenta Suvereni Dejan Kaloh suverenizem desnica
Zunajparlamentarne stranke Ime Vodja Ideologija PozicijaIzid 2022Zeleni + SGZeleni Slovenije +SG Stranka generacij Zeleni Slovenije Andrej Čuš zelena politika desna sredina3,4 % Stranka generacij Vlado Dimovski socialni liberalizem leva sredina align=center Resni.caDržavljansko gibanje Resni.ca Zoran Stevanović suverenizem desnica 2,9 %PiratiPiratska stranka Slovenije Jasmin Feratović piratska politika leva sredina 1,6 %SlogaSLOGA Janko Veber populizem sredina 0,1 %SNSSlovenska nacionalna stranka Zmago Jelinčič nacionalizem skrajna desnica 1,5 %GUGlas upokojencev Pavla Ruparja Pavel Rupar interesi upokojencev desna sredina align=center AzaSAlternativa za Slovenijo Nič od tega Boris Žulj populizem levica align=center Za zdravo družbo Jure Pogačnik antiglobalizem desnica 1,7 %PVPPrerod - Stranka Vladimirja Prebiliča Vladimir Prebilič socialni liberalizem leva sredina align=center SUSRešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija Faruk Pijuković interesi upokojencev desna sredina align=center
Stranke, ki na volitvah niso nastopile
Ime Vodja Ideologija Pozicija Zadnje volitveNSNova socialdemokracija – Krekovi socialisti Andrej Magajna krščanski socializem leva sredina 2022SNPNaša prihodnost Ivan Gale boj proti korupciji sredina 2022NDNaša dežela Aleksandra Pivec kmetijska politika sredina 2022ZLSZa ljudstvo Slovenije Borut Loboda suverenizem desnica 2022KZNKoalicija zedinjenega naroda Gibanje Zedinjena Slovenija Andrej Šiško nacionalizem skrajna desnica 2022 Stranka slovenskega naroda Sašo Pajk nacionalizem desnicaSMSStranka mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič zelena politika leva sredina 2011SKUSkupnost – Zveza list lokalnih skupnosti Marko Funkl interesi lokalnih skupnosti sredina align=center SSStranka Straža - Katoliška narodna stranka Alen Koman krščanski nacionalizem skrajna desnica align=center VoltVolt Slovenija Borja Razinger evropski federalizem leva sredina align=center
Podpore Država Stranka Voditelj Položaj Podpora Skupina EPP Manfred Weber predsednik skupine SDS (Janez Janša) NSi+SLS+FOKUS (Jernej Vrtovec) Skupina S & D Iratxe Garcia Perez predsednica skupine SD (Matjaž Han) Skupina Renew Valerie Hayer predsednica skupine Gibanje Svoboda (Robert Golob)
Zgodovina kampanje Nove stranke Na ustanovnem kongresu 20. januarja 2024 je nastala prva nova stranka po preteklih volitvah, Glas upokojencev nekdanjega poslanca SDS Pavla Ruparja. Pred evropskimi volitvami 2024 je bila ustanovljena satirična stranka Nič od tega pod vodstvom aktivista Borisa Žulja in nekdanje poslanke Violete Tomić. Istega leta je svojo stranko snoval poslanec Anže Logar, 16. novembra pa so bili po njegovem izstopu iz SDS ustanovljeni Demokrati. 27. novembra je bila ustanovljena še stranka Zaupanje dolgoletnega politika Karla Erjavca.