upright=1.5|thumb| Folio iz Balamijeve Tarikhname (prepis iz zgodnjega 14. stoletja) s podobo abasidskega kalifa al-Safaha (vladal 750–754), ki v Kufi prejema obljube zvestobe thumb|upright=1.5|Puščica starega Vahraza ubije Masruka, etiopskega kralja Jemna
Tarikh-i Bal'ami () ali Tārīkhnāma-yi Bozorg () je najzgodnejša znana ohranjena prozna knjiga v perzijskem jeziku. Napisal jo je Abu Ali Mohamed Balami, vezir v Samanidskega cesarstva. Besedilo iz 10. stoletja je univerzalna zgodovina, ki zajema obdobje od stvarjenja do islamske dobe. Knjiga, ki je bila prevedena tudi v turščino in arabščino, je ostala v obtoku tisoč let in spada med najvplivnejše knjige islamske zgodovinske književnosti. Čeprav avtor trdi, da je knjiga perzijski prevod al-Tabarijeve Zgodovine prerokov in kraljev, je pravzaprav neodvisno delo.
Literarni slog se razlikuje od prejšnjih pahlavijskih in srednjeperzijskih del, ki so nastala v Sasanidskem cesarstvu. Tarikhnama velja za izhodišče vplivne perzijske zgodovinopisne tradicije, ki uporablja arabske izposojenke in temelji bolj na arabskih in islamskih modelih kot na prejšnjih sasanidskih.
Balami je knjigo začel pisati leta 352 po hidžri (963 n. št.).
Različni prepisi te knjige so danes na voljo v knjižnicah Irana, Indije, Turčije in Evrope. Najstarejši ohranjeni rokopis je verjetno iz 7. stoletja po hidžri (13. stoletje n. št.). Knjiga vsebuje neprecenljive informacije o sasanidski Perziji in mitični zgodovini Irana. Knjigo, ki se je na splošno štela le za skrajšano različico Tabarijevega dela, je Balami precej preoblikoval. Razlike med obema deloma so tako velike, da je Tarikhnama v bistvu novo delo.
Sklici
Vir
Kategorija:Perzijska književnost Kategorija:10. stoletje