Isaac Asimov [ájzek asímov-] (IPA //, : Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov (), ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.
Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarka. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo Vodnik po znanosti, tri zvezke Razumevanje fizike in Kronologijo znanosti in odkritij Asimova. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (robotehnika, robotika), positronic (pozitronski), psychohistory (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih.
V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti ... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva ... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.«
Njegovo najbolj znano delo je serija Temelji, katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta Galactic Empire in Robot. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija Foundation. Kasneje je s Foundation and Earth (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov Lucky Starr pod vzdevkom Paul French.
Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami.
Priimek
Priimek Asimova izhaja iz prvega dela besedne zveze (), kar pomeni 'zimski kruh' (natančneje '(zimski) rženi kruh' in izgovorjeno kot [azímij ~] – nenaglašeni 'o' pred naglasom se običajno v ruščini praviloma izgovarja kot 'a'), s katerim se je ukvarjal njegov praprapraded, z dodano rusko patronimično končnico -ov. Asimov se v cirilični abecedi zapiše kot . Ko je družina leta 1923 prispela v ZDA in je bilo treba njihovo ime črkovati v latinični abecedi, ga je njegov oče črkoval s 's', saj je verjel, da se ta črka izgovarja kot 'z' (kot v nemščini), in tako je nastal »Asimov«. To je kasneje navdahnilo eno od njegovih kratkih zgodb »Spell My Name with an S«.
Drugače Asimov velja za judovski priimek turško-tatarskega izvora z rusko pripono -ov.
Asimov je zavrnil prve namige o uporabi običajnejšega imena kot psevdonima, saj je menil, da je njegova prepoznavnost pomagala njegovi karieri. Ko je postal slaven, je pogosto srečeval bralce, ki so verjeli, da je »Isaac Asimov« značilen psevdonim, ki ga je ustvaril avtor z običajnim imenom.
Življenje
Zgodnje življenje
Asimov se je rodil v Petrovičih v Ruski SFSR na neznan datum med 4. oktobrom 1919 in vključno 2. januarjem 1920. Rojstni dan je praznoval 2. januarja.
Njegova starša sta bila Ana-Rahil Isakovna Berman (Anna Rachel Berman-Asimov, 1895–1973) in Juda Aronovič Azimov (Judah Asimov, 1896–1969). Predstavljala sta družino ruskih judovskih mlinarjev. Ime Isak (Isaak, Izak) je dobil po materinem očetu Isaku Bermanu (1850–1901). O svojem očetu je zapisal: »Moj oče kljub vsej svoji izobrazbi kot ortodoksni Jud v svojem srcu ni bil ortodoksen«, pri čemer je opozoril na to, da »ni recitiral nešteto molitev, predpisanih za vsako dejanje, in nikoli ni poskušal naučiti me jih.«
Leta 1921 so Asimov in 16 drugih otrok v Petrovičih zboleli za dvojno pljučnico. Preživel je samo Asimov. Kasneje je imel sestro Marcio (rojeno Manya; 17. junij 1922 – 2. april 2011) in brata Stanleyja (25. julij 1929 – 16. avgust 1995), ki je bil podpredsednik dnevnika Long Island Newsday.
Družina Asimova je odpotovala v ZDA preko Liverpoola na čezoceanski ladji Združenega kraljestva RMS Baltic in prispela 3. februarja 1923, ko je bil star tri leta. Njegova starša sta z njim govorila jidiš in angleško. Ruščine se ni nikoli učil. Starša sta jo uporabljala kot skrivni jezik, »ko sta se želela zasebno pogovoriti o čem, česar moja velika ušesa niso smela slišati. Če bi žrtvovala to trivialno željo po zasebnosti in bi z menoj govorila v ruščini, bi jo mimogrede vsrkal kot spužvo in imel drugi svetovni jezik. Dobro bi bilo znati jezik Puškina, Tolstoja in Dostojevskega. [Toda] dovolite mi moj predsodek: zagotovo ni jezika, ki je veličastnejši od jezika Shakespearea, Miltona in Svetega pisma kralja Jakoba, in če naj imam en jezik, ki ga poznam, kot ga zna samo domačin, se imam za neverjetnega srečneža, da je to angleščina.« Ko je odraščal v Brooklynu v New Yorku, se je Asimov sam naučil brati pri petih letih (pozneje pa je brati naučil tudi svojo sestro, kar ji je omogočilo, da je vstopila v šolo v drugem razredu). Njegova mati ga je poslala v prvi razred eno leto prej, ker je trdila, da je bil rojen 7. septembra 1919. V tretjem razredu je izvedel za »napako« in vztrajal pri uradnem popravku datuma na 2. januar. Leta 1928 je pri osmih letih postal naturaliziran ameriški državljan.
Ko sta si uredila življenje v ZDA, sta imela starša v lasti vrsto trgovin s sladkarijami, v katerih naj bi delali vsi v družini. V slaščičarnah so prodajali časopise in revije, kar je Asimov pripisal velikemu vplivu na svojo vseživljenjsko ljubezen do pisane besede, saj mu je kot otroku ponudilo neskončno zalogo novega bralnega gradiva (vključno s šundovskimi znanstvenofantastičnimi revijami), ki si ga drugače ne bi mogel privoščiti. Znanstveno fantastiko je začel brati pri devetih letih, v času, ko je žanr postajal vse bolj osredotočen na znanost. Očeta je prepričal, da revija Huga Gernsbacka Science Wonder Stories, ustanovljena ravno leta 1929, vsebuje resne stvari, kljub pestrim prikazom vesoljskih ladij in nezemljanov na naslovnicah. Od tedaj naprej je redno pobegnil v skladišče trgovine, da bi se poglobil v zgodbe. V letih svojega odraščanja je bil tudi pogost pokrovitelj brooklynske javne knjižnice.
Izobrazba in kariera
Asimov je od petega leta dalje obiskoval javne šole v New Yorku, vključno z Deško gimnazijo v Brooklynu. Ko je diplomiral pri 15 letih, je nekaj dni obiskoval Mestni kolidž New Yorka, preden je sprejel štipendijo na Nižjem kolidžu Setha Lowa. To je bila podružnica Univerze Columbia v Downtown Brooklynu, zasnovana za sprejem nekaterih akademsko usposobljenih judovskih in italijanskoameriških študentov, ki so se prijavili na prestižnejši Kolidž Columbia, vendar so presegli nenapisane etnične sprejemne kvote, ki so bile tedaj običajne. Asimov je prvotno začel študirati zoologijo in se je po prvem semestru preusmeril na kemijo, ker ni odobraval »seciranja ulične mačke«. Po zaprtju Nižjega kolidža Setha Lowa leta 1936 je leta 1939 diplomiral v kampusu Morningside Heights Univerze Columbia (kasneje Šola za splošne študije Univerze Columbia).
Po dveh krogih zavrnitev medicinskih šol se je leta 1939 prijavil na podiplomski študij kemije na Univerzi Columbia. Sprva so ga zavrnili in nato sprejeli le na poskusni osnovi. Leta 1941 je dokončal magisterij iz kemije in leta 1948 doktoriral iz kemije. Med svojim študijem kemije se je naučil tudi francoščine in nemščine.
thumb|right|alt=Photo|Robert Anson Heinlein, Lyon Sprague de Camp in Asimov (od leve proti desni), Philadelphia Navy Yard, 1944
Od leta 1942 do 1945 med 2. svetovno vojno, med magisterijem in doktoratom, je delal kot civilni kemik na Mornariški zračni poskusni postaji Philadelphia Navy Yard in živel v predelu Walnut Hill v Zahodni Filadelfiji. Septembra 1945 so ga vpoklicali v povojno ameriško kopensko vojsko. Če mu med šolanjem ne bi popravili rojstnega datuma, bi bil uradno star 26 let in bil nesposoben za vojsko. Leta 1946 je birokratska napaka povzročila, da so njegovo vojaško dodelitev ustavili in ga odstranili iz delovne skupine nekaj dni preden je odplula, da bi sodelovala pri poskusih jedrskega orožja Operacije Crossroads na atolu Bikini. 11. julija so ga povišali v desetnika. Služil je skoraj devet mesecev, preden so ga 26. julija 1946 častno odpustili.
Po končanem doktoratu in podoktorskem letu pri Robertu Elderfieldu so mu ponudili mesto izrednega profesorja biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. To je bilo v veliki meri posledica njegovega dolgoletnega dopisovanja z Williamom Clouserjem Boydom, nekdanjim izrednim profesorjem biokemije na bostonski univerzi, ki je Asimovu prvi dal kompliment za njegovo zgodbo »Nightfall«. Ko je prejel napredovanje v profesorja imunokemije, se je Boyd obrnil na Asimova in ga prosil za njegovo zamenjavo. Prvotno ponudbo profesorja so umaknili in Asimovu namesto tega ponudili mesto inštruktorja biokemije, kar je sprejel. Začel je delati leta 1949 s plačo 5000 $ (kar ustreza 61.000 $ leta 2022) in na tem položaju ostal več let. Vendar pa je do leta 1952 zaslužil več kot pisatelj kot z univerzo in sčasoma je prenehal z raziskovanjem in svojo univerzitetno vlogo omejil na predavanje študentom. Leta 1955 je napredoval v mandatnega izrednega profesorja. Decembra 1957 so ga odpustili z njegovega učiteljskega mesta z veljavnostjo od 30. junija 1958, zaradi pomanjkanja raziskovanj. Po dveletnem boju je z univerzo dosegel dogovor, da bo obdržal svoj naziv in vsako leto imel otvoritveno predavanje pri predavanjih biokemije. 18. oktobra 1979 je univerza počastila njegovo pisanje in ga povišala v rednega profesorja biokemije. Njegovi osebni dokumenti so od leta 1965 naprej arhivirani v univerzitetni Mugarjevi spominski knjižnici, ki ji jih je podaril na zahtevo kustosa Howarda Gotlieba.
Leta 1959 je po priporočilu Arthurja S. Obermayerja njegovega prijatelja in znanstvenika pri projektu ameriške protiraketne obrambe, agencija DARPA nagovorila Asimova, naj se pridruži Obermayerjevi ekipi. Asimov je zavrnil z utemeljitvijo, da bi bila njegova sposobnost svobodnega pisanja oslabljena, če bi prejel tajne informacije, vendar je DARPA predložil članek z naslovom O ustvarjalnosti (On Creativity), ki vsebuje zamisli o tem, kako bi lahko vladni znanstveni projekti spodbudili člane ekipe, da razmišljajo ustvarjalnejše.
Osebno življenje