Odo () je bil izvoljeni kralj Zahodnofrankovskega kraljestva, ki je vladal v letih 888 do 898, * ok. 857, † 1. januar 898.
Bil je prvi kralj iz Robertinske dinastije, matične hiše Kapetingov. Pred prihodom na oblast je bil grof Pariza.Jim Bradbury. The Capetians: Kings of France 987-1328. Bloomsbury Publishing, 2007. Str. 28-32. Njegova vladavina je zaznamovala dokončno ločitev Zahodne Frankovske od Karolinškega cesarstva.
Družina Odo je bil najstarejši sin Roberta Močnega, frankovskega vojvode, mejnega grofa Nevstrije ter grofa Anjouja in Adelajde Tourske. Po očetovi smrti v bitki pri Brissartheju leta 866 je podedoval mejno grofijo Nevstrijo, vendar jo je leta 868 izgubil, ko jo je kralj Karel Plešasti prepustil Hugu Opatu. Ponovno jo je dobil po Hugovi smrti leta 886. Od leta 882 je bil grof Pariza in laični opat sv. Martina iz Toursa.Ernest Lavisse. Histoire de France, tome ii. Pariz, 1903.E. Favre, Eudes, comte de Paris et roi de France. Pariz, 1893.
Leta 882 ali 883 se je poročil s Teodorato Troysko. Ademar de Chabannes, kronist iz 11. stoletja, je zapisal, da sta zakonca imela sina Arnoula (okoli 882–898), ki je umrl kmalu za očetom. V listini Alana I., objavljeni 28. avgusta 903, je kot eden od njunih otrok omenjen tudi Guy, vendar rodoslovec Christian Settipani trdi, da je dokument lažen.Christian Settipani. La Préhistoire des Capétiens (Nouvelle histoire généalogique de l'auguste maison de France). P. Van Kerrebrouck, 1993. str. 402-403. Rodoslovno delo Europäische Stammtafeln omenja kot Odovega sina omenja Raoula, vendar vir podatka ni znan.
Vladanje thumb|left|250px|Denier kralja Oda Francoskega
Zaradi njegove spretnosti in poguma pri upiranju napadom Vikingov med obleganjem Pariza v letih 885–886 so zahodni frankovski plemiči po strmoglavljenju cesarja Karla Debelega Oda izbrali za svojega kralja. Za kralja ga je v Compiègneu februarja 888 kronal Valter, nadškof v Sensu.Gwatking, H. M., Whitney, J. P., et al. Cambridge Medieval History: Volume III—Germany and the Western Empire. Cambridge University Press: London (1930)
Odo se je še naprej bojeval proti Vikingom in jih premagal pri Montfauconu, vendar se je kmalu zatem zapletel v boj z močnimi frankovskimi plemiči, ki so podpirali zahteve Karla Preprostega za frankovski prestol.Jim Bradbury. The Capetians: Kings of France 987-1328. Bloomsbury Publishing, 2007. str. 31-32.
Leta 890 je Odo podelil posebne privilegije grofiji Manresa v KatalonijiMichel Zimmermann. Western Francia: the southern principalities. V: The New Cambridge Medieval History: Volume 3, C.900-c.1024. Ur. Rosamond McKitterick, David Abulafia, Michael C. E. Jones. str. 433. zaradi njenega položaja na prvi bojni črti proti Mavrom. Manresa je dobila pravico zgraditi obrambne stolpe, znane kot manresanas ali manresanes, in imela zaradi teh privilegijev naslednji dve stoletji edinstven položaj v regiji.
Da bi si pridobil ugled in podporo, se je Odo leta 888 poklonil vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu Koroškemu.Anthony Guggenberger. A General History of the Christian Era: The papacy and the empire. B. Herder, 1909. str. 162.Paul Edward Dutton. The Politics of Dreaming in the Carolingian Empire. University of Nebraska Press, 1994. str. 229. Arnulf je kljub temu podpiral Odovega tekmeca Karla Preprostega in Odo je moral po triletnem konfliktu Karlu predati ozemlje severno od Sene. Odo je umrl v La Fèreu 1. januarja 898.Jim Bradbury. The Capetians: Kings of France 987-1328. Bloomsbury Publishing, 2007. str. 32.
Sklici
Vira
Kategorija:Rojeni leta 857 Kategorija:Umrli leta 898 Kategorija:Frankovski kralji Kategorija:Vladarji v 9. stoletju