Grad Branek včasih tudi Malek (nemško Praunegg, Prauneck, Maylegg, Maleck ali Mallegg) je stal na širokem izravnanem pomolu, na obronku Kamenščaka, nad dolino Ščavnice oziroma Murskim poljem, okoli 6 km zahodno od Ljutomerja, med vasema Cezanjevci in Branoslavci. Prvotni grad (ta izraz se uporablja lokalno tradicionalno čeprav je šlo vedno za dvorec), je bil zgrajen v 16. stoletju na temeljih dvora in obrambnega stolpa iz poznega 14. stoletja. Danes je grad Branek skoraj povsem utilitarno oblikovana podkletena enonadstropna dvostanovanjska stavba s hišno številko Branoslavci 23. Na prvi pogled nič ne kaže, da je to ostanek nekdanje ugledne plemiške rezidence in upravnega središča velikega zemljiškega gospostva.
Zgodovina Srednji vek O zgodovini in lastnikih gradu Branek imamo iz srednjega veka zelo malo poročil oziroma virov. Branek v srednjeveških dokumentih nikoli ni omenjen kot grad in vse kaže, da na njegovi lokaciji v srednjem veku nikoli ni bilo značilne utrjene srednjeveške grajske stavbe. Prim. Janisch, Topographischstatistisches Lexikon, II, str. 162; Stopar, Razvoj, str. 18, 20, 167–174; Stopar, Gradovi, graščine, str. 39; Blaznik, Historična topografija, I, str. 55; Stopar, Grajske stavbe, 2, str. 11; Janežič, Grad Branek, str. 5; Pintarič, Odnosi, str. 55; Donša, Dvorec Branek, str. 2–3. Po drugi strani je ta lokacija zelo primerljiva z lokacijami, na katerih so po vsem sedanjem slovenskem prostoru v 13. in 14. stoletju gradili značilne poznosrednjeveške plemiške dvore v obliki stolpov, torej tako imenovane stolpaste dvore. Zgodovinar Fran Kovačič je leta 1926 zapisal, da se je Branek razvil iz prvotnega strelskega obrambnega stolpa, enakega tistim pri Gajševcih, v Lukavcih, Noršincih, Babincih, okoli Razkrižja in drugod. Kovačič, Ljutomer, str. 121; 201–202; prim. Nowotny, Süd-steirische Burgen, str. 67; Krajevni leksikon Dravske, str. 379; Curk, Ljutomer, str. 25; Novak, Ljutomer, str. 38. Fran Kovačič je razvil tezo, da je grad slovensko ime Branek dobil v davni preteklosti, po branišču ali braniku na tej lokaciji, ki da je okoliškemu prebivalstvu med sovražnimi napadi nudil zavetje. Slovensko ime gradu, ki naj bi pozneje prešlo tudi na bližnjo vas Branoslavci. Druga možna teza je, da je mogoče nastanek Braneka povezati z intenzivno kolonizacijo širšega ljutomerskega območja po letu 1200, ko se je vzhodna meja med Svetim rimskim cesarstvom in madžarskim kraljestvom ustalila vzhodno od poznejše trške naselbine Ljutomer in je salzburška nadškofija pred letom 1242 zgradila grad Ljutomer. Prim. Štih, Salzburg, Ptuj, str. 535–544. Plemiških stolpastih dvorov ne smemo enačiti s strelskimi dvori oziroma t. i. strelci (sagitarii, Schützen). Na območju poznejše slovenske Štajerske so se začeli pojavljati strelski dvori že po letu 1131, po sklenitvi trajnejšega obmejnega miru med salzburškim nadškofom Konradom I. (1106–1147) in madžarskim kraljem Bélo II. (okoli 1110–1141). Na območjih Radgone, Ptuja in Ljutomera in še zlasti na Murskem polju je bilo tovrstnih dvorov v 13. stoletju zelo veliko in z njimi so bili učinkovito zaustavljeni vpadi Madžarov. Za strelske dvore: Mell, Die sogenannten Schützenhöfe, str. 146–157; Kovačič, Doneski, str. 30–43, 45–63, 70, 73; Ko-vačič, Ljutomer, str. 10–13, 120–121, 214, 220, 257; Kovačič, Slovenska Štajerska, str. 109–111; Kos, Kolonizacija med Dravo in Rabo, str. 260; Kos, Meja proti Ogrski, str. 87; Štih, Salzburg, Ptuj, str. 536–543; Hozjan, Strelci, str. 337; Hajdinjak in Vidmar, Gospodje Ptujski, str. 17; Štih, Salzburg na spodnještajerski Dravi, str. 187. Prim. Pintarič, Odnosi, str. 10–11; Magdič, Prispevek, str. 7–22. Nekateri plemiški stolpasti dvori so poleg osnovne upravne vloge imeli tudi vlogo strelskih dvorov. Tovrsten dvor bi v poznem srednjem veku utegnil biti tudi Branek. Na območju Branoslavcev je v deželnoknežjem urbarju iz časa med letoma 1280 in 1295 med strelskimi dvori omenjena curia ze Perchtoldn 1 sch(utzelehn) . Blaznik, Historična topografija, I, str. 55; prim. Kovačič, Done-ski, str. 54; Kovačič, Ljutomer, str. 214–215; Kos, Kolonizacija, str. 260; Krajevni leksikon Slovenije, str. 128; Jakič, Vsi slovenski, str. 65; Donša, Dvorec Branek, str. 2 Ker za Branek v tistem obdobju ni drugih oprijemljivih podatkov, se zdi smiselno njegov začetek povezovati s tem omenjenim strelskim dvorom. Tisti dvor je ime najbrž dobil, po nekem vitezu Bertoldu, ki ga sicer v uporabljenih pisnih virih ni mogoče zaslediti. Ker za Branek v tistem obdobju ni drugih oprijemljivih podatkov, se zdi smiselno njegov začetek povezovati s tem omenjenim strelskim dvorom.
Več kot sto let kasneje, leta 1431, je avstrijski vojvoda Albert V. vas Branoslavci – Brunigl – skupaj s še nekaterimi drugimi posestvi podelil v fevd Ortolfu Perneškemu ter njegovima bratrancema Viljemu in Juriju Perneškima. Perneški so imeli od tistega leta do 16. stoletja tudi bližnje gospostvo in grad Negova. Pirchegger, Untersteiermark, str. 50. Za genealogijo rodovine Perneških: Naschenweng, Der landständische, I, str. 55–57. Takrat so v fevd prejeli tudi domnevni stolpasti dvor na lokaciji poznejšega gradu Branek. Ob glavni stavbi, ki je imela najverjetneje obliko čokatega stolpa, so gotovo stala stranska gospodarska poslopja. Grad in gospostvo je med leti 1453 – 1458 imel v fevdu Viljem Braneški, leta 1494 je bil fevdnik Jernej Braneški zase in za Matjaža in Štefana Braneška.
Leta 1477 naj bi Ljutomer v t. i. ogrski vojni med madžarskim kraljem Matijem Korvinom (1443–1490) in cesarjem Friderikom III. (1415–1493) požgal Korvinov pristaš grof Jurij Zagorski. Vojna, ki je tistega leta izbruhnila, je trajala do leta 1490 in v njej so Korvinove čete zasedle tudi številne gradove na Štajerskem. Leta 1487 so z obleganjem razdejale in zavzele tudi grad Negova, ki je bil v rokah cesarskega vojskovodje Jerneja Perneškega (okoli 1440–1506/1507). Zgolj ugibati je mogoče, ali je bil takrat poškodovan tudi Branek, ki je bil – prav tako kot Negova – v posesti Jerneja Perneškega. Znova so ga pridobili leta 1492. Njegov lastnik Jernej Perneški je umrl leta 1506 brez moških potomcev.
Novi vek
Branek na začetku druge četrtine 16. stoletja ni bil več perneška posest, marveč je prešel – mor-da kot deželnoknežji zakupni fevd – v roke Franca pl. Herbersdorfa (okoli 1490–1566). Leta 1527, ko je za območje Štajerske v zvezi z organizacijo protiosmanske obrambe nastal posebni davčni popis glavarine, sta bila dvor oziroma grad Branek – hof Preuneck, Prawnakh, Pravneckh schlos – in vas Branoslavci – Pravneckh dorff – skupaj s pripadajočo posestjo na območjih Negove, Močne, Ormoža, Obreža, Koga, Jamne, Trnovcev, Radmerja, Branoslavcev in Radoslavcev v rokah Franca pl. Herbersdorfa (Herberstarff ).Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 55; Koropec, Slovenski del, str. 226; Stopar, Gradovi, graščine , str. 39; Stopar, Grajske stavbe , 2, str. 11; Koropec, Davčni popis, str. 501, 507; Luknjar, Ljutomer, str. 9; Naschenweng, Der landständische , I, str. 525; prim. Curk, Ljutomer, str. 25; Jakič, Vsi slovenski , str. 65; Janežič, Grad Branek, str. 5; Donša, Dvorec Branek, str. 4. Za plemiško rodovino Herbersdorf: Naschenweng, Der Landständische , I, str. 524–526. Sočasni omembi Braneka kot dvora in kot gradu, kažeta, da so prav v tistem času nekdanji dvor nadomestili z večjim gradom. Vse kaže, da je okoli leta 1527 na temeljih starega obrambnega stolpa Branek Franc pl. Herbersdorf zgradil novi grad. Leta 1540 je bil Branek pomemben utrjen grad in ne zgolj manjši dvor. Podatki o življenju Franca pl. Herbersdorfa nam lahko povedo o nastanku gradu. Franc je bil prvi član te znane štajerske plemiške rodovine, ki se je imenoval po Braneku – Herr auf Praunegg. Bil je član štajerskega deželnega odbora in je zaslovel kot oče 23 otrok. Od leta 1519 oziroma 1520 je bil poročen z Amalijo pl. Waideck (okoli 1500–1542), po njeni smrti pa se je leta 1543 poročil z Elizabeto baronico Herberstein. Po njeni smrti se je na svojem matičnem gradu Herbersdorf v kraju Vsisveti pri Vildonu na avstrijskem Štajerskem leta 1564 poročil še tretjič – tokrat s Katarino pl. Gleispach († 1598). V prvem zakonu se mu je med letoma 1520 in 1542 rodilo kar 14 otrok. V drugem zakonu se mu je med letoma 1543 in 1563 rodilo še devet otrok. Ko je Franc pl. Herbersdorf leta 1566 umrl, so ga pokopali v župnijski cerkvi sv. Jurija v kraju St. Jurij an der Stiefing blizu Wildona, ob njegovih starših in drugi ženi.