sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.
Demokrati. Anžeta Logarja (okrajšano Demokrati., kratica D.) je slovenska parlamentarna politična stranka, ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo Platforma sodelovanja, ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli Anžeta Logarja, predsedniškega kandidata na volitvah 2022 in bivšega ministra za zunanje zadeve v času tretje Janševe vlade.
V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje.
Že v mandatu 9. sklica Državnega zbora so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev. Stranka je nato kandidirala tudi na volitvah v Državni zbor 2026 in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev Robertom Golobom so Demokrati vstopili v četrto vlado Janeza Janše in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev.
Zgodovina Ozadje nastanka Po predsedniških volitvah 2022 se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta. 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega« Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva Platforma sodelovanja.
24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja. 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.
9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024. Vstop v stranko sta napovedala tudi Eva Irgl in Dejan Kaloh, ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.
Nastanek stranke 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala Demokrati, saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.
Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.
30. januarja 2025 je dotedanji poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopil v stranko Demokrati. S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru. Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev.
28. junija 2025 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom Mladi Demokrati. Njegov prvi predsednik je postal Gašper Krč.
Pripojitev stranke Konkretno 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka Konkretno, ki jo je od umika Zdravka Počivalška leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar. Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.
Vstop v parlament in četrto Janševo vlado 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na državnozborske volitve, je Demokrati. Anžeta Logarja.
V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije« ter izpostavljali koncept »politične širine«. V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata Roberta Goloba ne oblikovanja vlade pod vodstvom Janeza Janše. Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali Tea Košir, Barbara Levstik Šega, Tadej Ostrc, Robert Potnik, Franc Križan in Mojca Žnidarič, preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku. Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.
Pogajanja z Robertom Golobom Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko Levica ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce Zoranom Stevanovićem. Sledila so pogajanja, na katera je Robert Golob kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; NSi je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila. Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva. Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno. Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj. Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije NSi, SLS, FOKUS ter stranko Resni.ca povezali v Tretji blok, ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila Interventni zakon za razvoj Slovenije.
10. aprila je bil za novega predsednika Državnega zbora Republike Slovenije s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen Zoran Stevanović. Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića. STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico. Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru. Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav Eva Irgl iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil. Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.
Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu. Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke. Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo. V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti. Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.
Vstop v vlado Janeza Janše 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov Franc Križan. Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen zakon o reorganizaciji vlade, ki ga je predlagala SDS in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov. Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja. Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije. Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec Robert Potnik. Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo. Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.
Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade. Četrta Janševa vlada je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali Anže Logar (gospodarstvo, delo in šport), Tadej Ostrc (zdravje) ter Mihael Zupančič (pravosodje). Poslanki Tea Košir in Barbara Levstik Šega sta postali državni sekretarki.
Po vstopu Demokratov v četrto vlado Janeza Janše je avgusta 2026 iz stranke izstopil Georg Mohr, član izvršilnega odbora. V izstopni izjavi je izrazil razočaranje nad ubrano politično potjo stranke. Konec septembra je sledil izstop podjetnika Mirka Požarja, ki je odšel zaradi nestrinjanja z vodenjem stranke, z dodatnim pojasnilom, da ga »od volitev nihče iz vodstva ni kontaktiral«, zato je sklepal, da »njegovega sodelovanja več ne potrebujejo«. 27. septembra je Tea Košir, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, podala odstopno izjavo. Odstop je bil drugi odhod v enem mesecu na istem ministrstvu, saj je že 3. septembra odstopila Vesna Marinko, kar je v medijih sprožilo ugibanja o strankarskem razkolu. Košir je ob tem napovedala vrnitev na poslansko funkcijo, zaradi česar se bo od slednje morala posloviti Elena Zavadlav Ušaj, od junija vodja poslanske skupine. V luči odstopa je navedla še, da se je soočala z grožnjami, vendar da ostaja zvesta vrednotam, zaradi katerih se je v politiko podala.
Na prvem volilnem kongresu Mladih Demokratov dne 11. septembra 2026 je bil za novega predsednika podmladka izvoljen Rok Klanjšek.
Državnozborske volitve Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada 2026 78.902 6,69 5.
Volitve v Državni zbor RS 2026