Stater () je bil antični grški kovanec, v obtoku v več grških regijah. Naziv stater se je uporabljal tudi za druge, njemu podobne kovance, ki so se kovali drugod po staroveški Evropi.
Zgodovina Stater je bil grška srebrna valuta, ki je bila sprva kot palice in kasneje kot kovanci v obtoku od 8. stoletja pr. n. št. do leta 50 n. n. št. Najstarejši znani kovanec z vtisnjeno podobo je kovanec iz elektrona v obliki želve, izkovan v EginiCoin images okoli leta 650 pr. n. št.Ancient coinage of Aegina. snible.org. Retrieved on 2011-02-10. Razstavljen je v Francoski narodni knjižnici v Parizu. Stater kot enota za maso se je zgledoval po evbejskem staterju z maso 16,8 grama, ta pa po feničanskem šekelu.Lane Fox, Robin. Travelling Heroes: Greeks and Their Myths in the Epic Age of Homer. str. 94. London: Allen Lane, 2008.
thumb|left|220px| Zlatnik grško-baktrijskega kralja Evkratida I. (okoli 160 pr. n. št.) z vrednostjo dvajset staterjev je bil najtežji zlatnik, ki so ga kdaj kovali v antiki; tehtal je 169,2 g in imel premer 58 mm
Srebrni stater z maso 8,6 g, kovan v Korintu,Smith, William. A Dictionary of Greek and Roman Antiquities. J. Murray, 1881. je bil razdeljen na tri srebrne drahme po 2,9 g in bil pogosto povezan z atensko srebrno didrahmo (dve drahmi), ki je tehtala 8,6 g.Catalogue of Greek coins, A. Baldwin, Boston, 1955 Atenska srebrna tetradrahma (štiri drahme) je tehtala 17,2 g. Staterji so se kovali v več mestnih državah v Grčiji (Egina, Aspendos, Delfi, Knosos, Kidonija) in Joniji (Lampzak, Megalopolis, Metapont, Olimpija, Faist, Pozejdonija, Sirakuze, Taras, Tebe) in drugod.
Obstajal je tudi zlati stater, vendar so ga kovali le ponekod in je bil v glavnem obračunska enota, vredna 20–28 drahm, odvisno od kraja in časa. Atenski zlati stater je bil vreden 20 drahem. Razlog je bil v tem, da je zlati stater na splošno tehtal približno 8,5 g, kar je dvakrat več kot drahma, medtem ko je bilo razmerje vrednosti med zlatom in srebrom okoli 10:1. Zdi se, da so zlati staterji večinoma makedonskega izvora. Najbolj znan grški zlati stater je 28-drahemski kizikenoj iz Kizika.
Negrški staterji thumb|Keltski stater iz biliona, najden v Armoriki
Keltska plemena, ki so služila kot plačanci v severni Grčiji, so po vrnitvi domov koncept staterja prenesla v zahodno in srednjo Evropo. V Galiji so galski poglavarji, vojni veterani Filipa II. Makedonskega, njegovega sina Aleksandra in njegovih naslednikov kovali zlate filipije po vzoru na Filipove. Nekateri galsko-belgijski staterji so se na veliko izvažali v Veliko Britanijo. Slednji so vplivali na staterje, kovane v Britaniji. Britanski zlati staterji so na splošno tehtali med 4,5 in 6,5 g.
Keltske staterje so kovali tudi na ozemlju današnje Češke in Poljske. Aleksandrova osvajanja so razširila grško kulturo proti vzhodu, kar je privedlo do sprejetja staterjev v Aziji. Zlate staterje iz obdobja kušanskega kralja Kaniške so našli tudi v starodavni Gandhari.
Leta 2018 so arheologi v naselju Podzemelj pri Metliki na Pezdirčevi njivi odkrili petnajst poznoantičnih grobov. V enem od grobov so našli bronast pas z zlatnikom, ki je bil keltska imitacija staterja Aleksandra Velikega. Na njem sta upodobljeni boginji Nike in Atena. Skovan je bil v prvi polovici 3. stoletja pr. n. št.A significant find at Pezdirčeva Njiva: A gold coin from the 3rd century B. C.
Galerija
Sklici
Kategorija:Kovanci Kategorija:Numizmatika Kategorija:Antična Grčija