150px|brezokvira|desno Rīgas vagonbūves rūpnīca (, v prevodu Riška tovarna vagonov) je nekdanji proizvajalec tirnih vozil v Rigi.

Zgodovina Podjetje je leta 1895 ustanovil ruski industrialec avstrijskega porekla Oskar Ivanovič Freywirth kot delniško družbo Fēnikss. Do prve svetovne vojne, ko so proizvodnjo evakuirali v Tver, je postalo ena največjih tovarn vagonov v Ruskem imperiju, poleg tovornih in potniških vagonov pa so izdelovali tudi železniške platforme in kmetijsko mehanizacijo.

Postroj za gradnjo vagonov, ki je ostal v Rigi, je zadostoval za obnovitev proizvodnje v novoustanovljeni Latvijski republiki. Med veliko depresijo je podjetje zapadlo v krizo in bilo leta 1936 likvidirano, nato pa postalo last podjetja Vairogs, kjer so po Fordovi licenci izdelovali avtomobile, tovornjake in avtobuse Ford-Vairogs.

Sovjetska vlada je podjetje nacionalizirala in poimenovala Rižskij gosudarstvennyj vagonostroitel'nyj zavod. V Sovjetski zvezi je bila tovarna eden največjih proizvajalcev veččlenskih tirnih vozil, predvsem električnih in dizelskih vlakov ter tramvajev. Poleg domačega tržišča so vlake izvažali v Bolgarijo in Jugoslavijo. Najbolj množično izdelane serije so bile elektromotorne garniture ER1, ER2, ER9 in ER22 ter tramvaji RVR-6, razvili pa so tudi prvi hitri vlak v ZSSR, ER200. V določenih obdobjih je tovarna proizvajala tudi izdelke za široko potrošnjo, kot so hladilniki.

Po obnovitvi neodvisnosti Latvije se je obrat leta 1993 preoblikoval v delniško družbo Rīgas vagonbūves rūpnīca v državni lasti. Obseg proizvodnje je po razpadu ZSSR upadel in leta 1998 je bila družba razglašena za plačilno nesposobno, nakar so jo po delih privatizirali.

Leta 2003 je izvozila zadnjo garnituro v Gruzijo, zatem je večinoma sprejemala naročila za modernizacijo in popravila svojih obstoječih garnitur. Po več spremembah lastništva je leta 2017 tovarna šla v stečaj.

Izdelki Vlaki Slika Serija Obdobje proizvodnje Opombe 180px SR 1947–1958 Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 1,5 kV in 3 kV, kakršne so že izdelovali v tovarnah v Moskvi in Mitiščih. Leta 1952 so predstavili modificirano različico SR3. 180px ER1 1957–1962 Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV. 180px ER7 1959–1961 Prva sovjetska elektromotorna garnitura za omrežje z izmenično napetostjo 25 kV. Izdelana v štirih primerkih. Po predelavi na silicijeve usmernike (namesto živosrebrnih) je prejela oznako ER7K. 180px ER10 1960–1961 Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV, z dodatnim parom vrat na vsakem členu namenjena primestnim progam. Izdelanih je bilo šest štiričlenskih garnitur, kasneje združenih v tri osemvagonske. 180px ER9 1961–2002 Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, naslednja razvojna stopnja serije ER7. Poleg osnovne različice so serijsko proizvajali modifikacije ER9P, ER9M, ER9E, ER9T. 180px ER2 1962–1984 Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV, naslednica serije ER1. Po letu 1974 je zaobljeno obliko kabine nadomestila ravna različica. 180px DR1 1963–1998 Prva sovjetska serijska dizelmotorna garnitura. Poleg osnovne različice so serijsko izdelovali modifikacije DR1P, DR1A, DR1B. 180px ER22 1964–1976 Elektromotorna garnitura za enosmerno napetost 3 kV, posodobljena različica ER10. V zadnjih letih proizvodnje sta bila izdelana dva vlaka modifikacije ER22M in dva vlaka modifikacije ER22V 180px ER25 1970–1979 Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, namenjena izvozi in dobavi Bolgarskim državnim železnicam (BDŽ). Te so mu dodelile serijsko oznako 32. 180px ER2RER2T 1979–19871987–2003 Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV z regenerativno-reostatskim zaviranjem. Ustvarjen na podlagi elektroopreme serije ER22V in karoserij členov, podobnih seriji ER2. Serija ER2T je izboljšana različica ER2R. 180px ER31 1980–1990 Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, izdelana za izvoz v Jugoslavijo. Pri Jugoslovanskih železnicah je dobil oznako 412/416. Po razpadu Jugoslavije so se garniture razdelile med srbske, črnogorske in makedonske železnice. 180px ER33 1990–1992 Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, namenjena bolgarskim železnicam. Naslednica serije ER25 oziroma poenostavljena izvedba ER31. Po sistemu BDŽ je prejel serijsko oznako 33. 180px ER35 1995–1996 Različica serije ER31 z močnejšimi motorji. Za Železnice Srbije so bile izdelane tri takšne garniture, ki so prejele oznake 412/416-1xx.

Prototipi Slika Serija Leto proizvodnje Opombe 180px ER6 1959 Poskusna garnitura na enosmerni tok z regenerativno-reostatskim zaviranjem, izdelana v enem primerku za preizkušnjo tega zavornega sistema. 180px ER11 1965 Poskusna garnitura, podobna seriji ER22, na izmenični tok. Izdelana v enem primerku. 180px AR1 1969 Tirni avtobus (enočlenska garnitura) na dizelski pogon. Izdelan v dveh primerkih. 180px ER200 1974–19841991–1994 Edini hitri vlak, proizveden v ZSSR. Namenjen je bil vožnji med Sankt Peterburgom in Moskvo. Izdelani sta bili dve garnituri: prva je začela voziti v rednem prometu leta 1984, druga pa 1996. Leta 2009 so ju zamenjale nove garniture Siemens Velaro RUS, znane kot »sapsani«. 180px ER12 1976–1981 Poskusna garnitura na enosmerni tok s tiristorsko-impulznim krmilnim sistemom. Izdelana v treh primerkih. 180px ER29 1985 Poskusna garnitura na izmenični tok s tiristorsko-impulznim krmilnim sistemom in povečanimi okvirji vrat. Izdelana v enem primerku. 180px AR2 1997 Tirni avtobus, izdelan v dveh primerkih.

Načrtovane neizdelane serije ER5 (1958) ER24 (1980) ER30 (1985)

Tramvaji Slika Model Obdobje proizvodnje Opombe 180px MTV-82 1947–1961 MTV (v ruščini МТВ) je okrajšava za Moskovskij Tramvajnij Vagon, saj so jih sprva proizvajali v Moskvi, v Rigi pa šele po letu 1949. Skupaj je bilo izdelanih 1755 enot. 180px RVR-50RVR-51RVR-55RVR-57 195019511955–19561957 Prototipi za tramvaj RVR-6, izdelani v malo (enem do desetih) primerkih. 180px RVR-6 1960–1987 Izdelovali so ga v treh različicah: RVR-6 (do 1966, 918 enot), RVR-6M (1966-1974, 1988 enot) in RVR-6M2 (od 1974, 3110 enot).

Načrtovani modeli Slika Model Leto proizvodnje Opombe 180px RVR-7 1976–1985 Izdelan v skupaj 19 primerkih. Ker se je na preizkusih izkazal za nezanesljivega, so razvoj ustavili. TR-1 1988 Prvi sovjetski zglobni tramvaj. Izdelan je bil v enem primerku, nato pa je njegov razvoj prekinil razpad Sovjetske zveze. TR-2 1994 Poskus oživitve projekta TR-1. Izdelan v dveh primerkih.

Sklici

Zunanje povezave

Arhivirano uradno spletno mesto

Kategorija:Proizvajalci tirnih vozil Kategorija:Gospodarstvo Latvije Kategorija:Znanost in tehnika v Sovjetski zvezi Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1895 Kategorija:Ukinitve leta 2017