Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja. To besedno zvezo je leta 1364 prvič uporabil vojvoda Rudolf IV. na svojih pečatih - kot domneva Franz Kürschner -, v čast priključitve Tirolske.Franz Kürschner: Die Urkunden Herzog Rudolfs IV. von Österreich. v: Archiv für österreichische Geschichte. Bd. 49, 1872, S. 1–88, hier S. 30 f.
Rek Felix Austria nekateri pripisujejo Kralju Matjažu, ki je nekaj let vladal med drugim tudi kot avstrijski vojvoda. Matija Hunyadi, poznan zgodovinarjem kot Matija Korvin, se je v slovensko ljudsko zavest - in tako ga imenujejo mnoge pravljice - zapisal kot Pravični kralj Matjaž. Podobno ga ima v spominu tudi ogrsko izročilo, na primer pregovor, ki pravi: Közmondás Mátyás királyról (madžarsko) Pregovor o Kralju Matjažu (slovensko) Meghalt Mátyás király - oda az igazság. Umrl je kralj Matjaž - z njim pa tudi pravica.Kralj Matjaž - Matija Korvin (madžarsko: Hunyadi Mátyás, romunsko: Matia Corvin; 1443-1490), je bil ogrski in češki kralj ter avstrijski vojvoda. Umrl je zaradi zastrupljenja s figami na Dunaju
Čeprav je Matija Korvin uporabljal geslo Felix Austria, pa v tem nikakor ni bil prvi. Poleg tu navedenega distiha pa obstaja tudi veliko različic, oziroma podobnih rekel. Večinoma so jih uporabljali resni pisatelji, nekatera pa so služila tudi za šalo.
Ta izrek se pojavlja v latinskem distihu, ki označuje zlasti uspešno poročno politiko večstoletne avstrijske vladarske hiše, Habsburžanov:
{| class="wikitable" |- ! Felix Austria (latinski izvirnik) ! Glückliches Österreich (nemški prevod) ! Srečna Avstrija (slovenski prevod) |- | <poem> ’Bélla geránt aliī, tu félix Áustria nūbe. Nám quae Márs aliīs, dát tibi díva Venūs.''' </poem> | Kriege lass andere führen, du, glückliches Österreich, heirat’! Denn was den anderen Mars, Venus, die Göttin, gibt’s dir. | Naj se vojskujejo drugi, srečna se, Avstrija, ženi. Kar namreč drugim da MarsMars, Martis - Mars, pogansko-rimski bog vojne, VeneraVenus, Veneris - Venera, pogansko-rimska boginja ljubezni tebi nakloni.
Poleg tega obstaja knjižica iz leta 1674, v kateri je opisanih več avstrijskih vladarjev Habsburžanov in sicer začenja z Rudolfom I., a končuje z vladarjem ob izidu te knjige, a to je Leopold I.. Zanimivo, da vsebuje gesla in grbe, ki se precej ločijo od tistih, ki jih mi poznamo: niso v obliki ščita, ampak so ovalni – pod njimi je pa – tudi v ovalnem okvirju - slika oziroma risba dotičnega vladarja.
Tu beremo pod podnaslovom Hypothesis Austriaca naslednje modro vodilo: Hypothesis Austriaca (latinsko) Die österreichische Hypothese (nemško) Avstrijska podmena (slovensko) "Bellum, etiam iustum, detestandum." "Krieg, auch gerecht, ist zu verabscheuen." "Vojno, tudi pravično, je treba sovražiti."
Tu felix Austria nube
sličica|180px|Slovesna cerkvena poroka Marije in MaksimilijanaRelief št. 1, Cenotaf cesarja Maksimilijana v InnsbruckuBella gerant alii, tu felix Austria nube – »Drugi naj se vojskujejo, ti pa se poročaj, srečna Avstrija.« Ta znameniti rek hoče povedati, da je k vzponu in širjenju Habsburžanov prispevala (tudi) uspešna ženitvena politika. Mlade nadvojvodiče ali nadvojvodičinje so pogostoma že v otroštvu zaročali in poročali s princeskami oziroma princi – tudi otroki – drugih dinastij.
Maksimiljan I. pridobi Burgundijo Cesar Maksimilijan I. velja za najuspešnejšega izvajalca te smeri: Burgundijo, Španijo, Češko in Ogrsko so pridobile poroke Maksimilijana I.Maksimilijan I. Habsburški (1459 – 1519) je bil nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508) in je zelo razširil habsburško dedno posest zlasti z uspešnimi porokami., Filipa LepegaFilip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi; 1478 - 1506) je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta in Luksemburga, grof Flandrije, Nizozemske in Tirolske ter gospodar Antwerpna. S poroko z Ivano Kastiljsko pa je postal kastiljski kralj (1504 – 1506). in Ferdinanda I.Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva (1503 – 1564). Pri tem ne moremo spregledati številnih naključij v prid habsburškemu dedovanju. Moramo pa dodati, da so bile tudi vojne pomemben del habsburškega širjenja.
Burgundija je bila bogata trgovska dežela; njen vojvoda Karel Drzni pa se je s svojimi zadnjimi vojaškimi pohodi prezadolžil - česar pa nezadovoljni burgundski stanovi niso hoteli plačati. Tudi zato je želel svoji državi pridobiti kraljevo krono in zanesljivega vojaškega poveljnika. Zato je tik pred smrtjo naročil svoji hčerki, naj se poroči s Habsburžanom in 1477 je bila poroka med 18-letnim Maksimilijanom in Marijo Burgundsko; zaradi francoskih zahtev je prišlo do 15-letne vojne za dediščino in le s težavo je prišla v habsburške roke. V svojem življenjepisu Weißkunig je Maksimilijan obdelal svoje burgundsko dvorjenje in kako je njegova žena Marija umrla komaj pet let po poroki zaradi padca s konja pri jahanju. Ponovno se je poročil 1493 z Bianko, hčerko milanskega vojvode Maria Sforze, ki mu je prinesla bogato doto; s pridom jo je uporabil za velike vojaške in gospodarske izdatke.
Njegovi otroci »osvajajo« Španijo thumb|Maksimilijan I. in njegova družina:ob njem sta sin Filip in žena Marija Burgundska, pred njim pa vnuka Ferdinand in Karel (v sredi) ter Ludvik II. Ogrski, poročen z Maksimilijanovo vnukinjo Marijo.Portretist Bernhard Strigel, 1465–1528
Špansko kraljestvo se je v letu Kolumbovega Odkritja Amerike (1492) otreslo jarma muslimanskih Mavrov; proti Judom in heretikom so oblasti ostro ukrepale; z odkritji in osvajanji v »Novem svetu« je Španija tako postala svetovna velesila in »Imperij, v katerem sonce nikoli ne zaide«, se je razširilo na več celin.
Maksimilijan se je po smrti prve žene sprva želel poročiti s Španko; vendar se je španska kraljeva družina odločila glede poroke svojih z njegovimi otroki in tako so praznovali 1496 dvojno poroko: IvanaIvana I. Kastiljska - donna Juana (1479-1555), imenovana tudi Blazna; zaradi zgodnje smrti moža in brata ter mnogih drugih zaporednih smrti v sorodstvu je zblaznela ter ni bila zmožna vladanja in njen brat Ivan Ivan Aragonski ( ali Juan de Trastámara y Trastámara; 1478-1497) je bil prestolonaslednik aragonskega in kastiljskega kraljestva, vojvoda Asturije itd. sta se poročila z Maksimilijanovima otrokoma Filipom in Margareto in tako je odpadlo običajno plačilo dote.
Zaporedje naključij je šlo v prid Habsburžanom: španski dedič Juan je umrl kmalu po poroki z Margareto, zatem pa so umrli tudi vsi drugi španski pretendenti na prestol. To je Ivano in njenega moža Filipa postavilo na čelo prestolonaslednikov. Ko se je paru leta 1500 rodil sin Karel (kasneje cesar Karel V. Habsburški), je bilo nasledstvo zagotovljeno. Leta 1504 je Filip Lepi postal kastiljski kralj in tako pridobil Španijo in njene prekmorske posesti za Habsburžane.
Ko je Filip kmalu zatem umrl, njegova žena Ivana od žalosti zaradi njegove in toliko drugih smrti v sorodstvu ni bila sposobna vladati in jo zgodovinarji imenujejo Blazna. 1506 je postal njun njun sin Karel Filipov naslednik. Na koncu niza srečnih naključij je torej Karel leta 1516 uspel postati kralj Španije, Neaplja, Sicilije in španskih prekmorskih ozemelj.
Maksimilijan je širil vpliv Habsburžanov tako z vojno kot s poroko 1477 z Marijo Burundsko, dedinjo za Karlom Drznim. Čeprav je torej izgubil svojo izvirno družinsko posest v današnji Švici, je zlasti z dvojno poroko svojih otrok 1496 Maksimilijan pomagal utrditi Habsburško hišo v Španiji. Ko se mu je rodil vnuk Karel, je on postal vladar tudi Kastilije in Aragonije.
Zgodovinar Thomas A. Brady Jr. ga opisuje kot »prvega cesarja Svetega rimskega cesarstva v 250 letih, ki je tako vladal kot kraljeval« in tudi kot »najsposobnejšega kraljevega vojskovodja svoje generacije«.
Priženitev Češke in Ogrske
Z nenavadno poroko štirih otrok so Habsburžani priženili Češko in Ogrsko. Po smrti Kralja Matjaža 1490 je Maksimilijan I. sklenil z novim češko-ogrskim vladarjem Vladislavom II. dvojno poročno pogodbo: Vladislavovega sina Ludvika naj bi Maksimilijan posvojil in se poročil z Maksimilijanovo vnukinjo Marijo; Ludvikova sestra Ana pa naj bi se poročila z Maksimiljanovim vnukom Karlom V. ali Ferdinandom.
1515 je v stolnici svetega Štefana potekala veličastna dvojna poroka v okviru knežjega dneva na Dunaju: le devetletna Ludvik in Marija sta si izmenjala prstana, 56-letni cesar Maksimmilijan pa se poročil z dvanajstletno Ano kot svojo namestnico s pogojem, da bo v enem letu prevzel nevesto eden od njegovih dveh vnukov – in ta je bil Karlov brat Ferdinand.
Enajst let kasneje (1526) je Ludvik II. kot češko-ogrski kralj in poveljnik krščanske vojske umrl po Bitki pri Mohaču in deželi sta pripadli Habsburžanom. Ogrski stanovi so v strahu za svoje predpravice izvolili protikralja: tako sta postala kralja avstrijski nadvojvoda Ferdinand I. in madžarski plemič Ivan Zapolja. Temu je sledila dolgoletna državljanska vojna, kakor tudi stoletni spopadi s Turki, ki so 1683 z ogromno vojsko prihrumeli celo do Dunaja. Šele po dvestoletnih bojih so na prelomu 18. stoletja Habsburžani uspeli iztrgati Osmanom celotno Ogrsko.
Hčere in sestre, poročajte se!
13. septembra 1548 se je Maksimilijan poročil s svojo sestrično Marijo Špansko, hčerko rimsko-nemškega cesarja Karla V. in Izabele Portugalske, ki mu je rodila 16 otrok in vsi preživeli so dosegli visoke in pomembne položaje:
Ana (1. november 1549 – 26. oktober 1580) se je ∞ s svojim stricem Filipom II. ter postala mati Filipa III. Španskega. Nadvojvoda Ferdinand Avstrijski (28. marec 1551 – 25. junij 1552). Rudolf II. (18. julij 1552 – 20. januar 1612) je postal cesar. Ernest, (15. julij 1553 – 12. februar 1595) je bil kraljevi namestnik v Španski Nizozemski. Elizabeta (5. julij 1554 – 22. januar 1592) ∞ leta 1570 s francoskim kraljem Karlom IX.. Nadvojvodinja Marija Avstrijska (27. julij 1555 – 25. junij 1556). Cesar Matija (24. februar 1557 – 20. marec 1619). ∞ leta 1611 s sestrično, nadvojvodinjo Ano, hčerko Ferdinanda II. Avstrijsko-Tirolskega Mrtvorojeni sin (20. oktober 1557). Maksimilijan III. Avstrijski (12. oktober 1558 – 2. november 1618). Izvoljen je bil za poljskega kralja, toda nikoli ni bil kronan. Bil je veliki mojster Tevtonskega viteškega reda in upravnik Prusije. Albert (15. november 1559 – 13. julij 1621); je bil kraljevi namestnik na Portugalskem in v Španski Nizozemski. ∞ leta 1599 s špansko princeso Izabelo Klaro Evgenijo, hčerko španskega kralja Filipa II.. Nadvojvoda Venčeslav Avstrijski (9. marec 1561 – 22. september 1578); 1577 je bil imenovan za velikega mojstra Maltežanov za Kastilijo Nadvojvoda Friderik Avstrijski (21. junij 1562 – 16. januar 1563). Nadvojvodinja Marija Avstrijska (II.; 19. februar 1564 – 26. marec 1564). Imenovana po svoji starejši pokojni sestri. Nadvojvoda Karel Avstrijski (26. september 1565 – 23. maj 1566). Nadvojvodinja Marjeta Avstrijska (25. januar 1567 – 5. julij 1633). Nuna v kloštru Descalzas Reales pri Madridu, kjer je tudi pokopana. Nadvojvodinja Eleonora Avstrijska (4. november 1568 – 12. marec 1580).
Cesar Maksimilijan II. je številne člane in članice svoje rodovine poročil z evropskimi vladarskimi hišami: več sreče so imele ženske od moških.
Dolgo so na primer načrtovali brata cesarja Maksimilijana II. Karla II. (*3. junij 1540 Dunaj †10. julij 1590 Gradec) – vladarja slovenskih dežel – poročiti z angleško kraljico Elizabeto (7. september 1533-24. marec 1603), da bi Anglijo ponovno pridobili za Katoliško Cerkev, vendar so se ti načrti izjalovili, ker je bila Elizabeta pravo nasprotje svojega očeta, nepopravljivega ženskarja, ki je vztrajala v devištvu do smrti.