Passeri so podred ptičev pevcev, ki jih združuje značilnost, da imajo polno razvit sirinks – organ z glasilkam podobnimi strukturami, s katerimi proizvajajo melodične zvoke oz. ptičje petje. Imenujemo jih tudi oscini, po latinskem imenu oscen za ptiča pevca.
Tvorijo eno izmed dveh glavnih vej sedanjih ptičev pevcev: vsebujejo preko 4000 vrst, kar je več kot polovica vseh znanih vrst ptic. Druga veja so Tyranni (suboscini) z občutno slabše razvitim, a vseeno prisotnim sirinksom. Obstaja tudi tretja veja ptičev pevcev, primitivna novozelandska družina Acantisittidae, ki je z zdaj dostopnimi podatki ne moremo uvrstiti v podred. Pevci naj bi se razdelili na podreda Passeri in Tyrrani pred približno 44 milijoni let, nakar so se Passeri razvijali v glavnem v Evraziji, Tyrrani pa v Novem svetu, čeprav geološka zgodovina selitev in diverzifikacije še ni razrešena. Tudi znotraj podreda Passeri je klasifikacija še nedorečena in predmet intenzivnih razprav med taksonomi.
Opis
Sirinks je organ s koščenim ogrodjem na mestu, kjer se ptičji sapnik razdeli v sapnici. Vsebuje več membran, ki nihajo ob izdihu in jih nadzorujejo bolj ali manj razvite mišice. Z njim lahko Passeri izvajajo zapletene melodije, čeprav nekatere skupine nimajo te sposobnosti, na primer vrani, ki le krakajo, drugi pa sploh ne pojejo. Petje ima vlogo sporazumevanja, predvsem v kontekstu dvorjenja (pri večini pevcev pojejo samci) in vzpostavljanja gnezditvenega teritorija. Najvpadljivejši pevci, kot je slavec, že dolgo navdihujejo pesnike in skladatelje, a vsi Passeri ne izvajajo petja, ki bi ga človek opisal kot prijetnega.
Taksonomija in sistematika Sibley in Alquist sta prave pevke razdelila v dva "parvreda", Corvida in Passerida (po standardni taksonomski razvrstitvi bi ti skupini uvrstili kot infrareda). Te ptice so razširjene v regiji Avstralije in Papue ter v Evraziji.Selvatti, A.P. et al. (2015) A Paleogene origin for crown passerines and the diversification of the Oscines in the New World. Molecular Phylogenetics and Evolution, 88:1-15. Kasnejše molekularne raziskave so pokazale, da ta razdelitev ni povsem točna. Je zelo raznolika skupina ptic, ki vključuje več kot tretjino je zelo raznolika skupina ptic, leta 2015 jih je bilo zabeleženih 3.885 vrst). Te so razdeljene v tri večje naddružine (čeprav se te ne ujemajo popolnoma z razdelitvijo po Sibleyju in Alquistu), ter nekaj manjših skupin.
Po drugi strani pa je skupina „Corvida“, kot sta jo opisala Sibley in Alquist, filogenetski stopnja in rezultat fenetične metodologije, kar pomeni, da ne predstavlja naravne evolucijske skupine. Večina ptic, ki so jih uvrstili v "Corvida" tvori velik klad Corvides (v letu 2015 je vključevala 812 vrst), ki je sestrska skupina infraredu Passerida. Preostalih 15 družin teh ptic (343 vrst leta 2015[) tvori niz zgodaj razvejanih sestrskih skupin, ki so predhodnice kladu Corvoid - Passerid.Harshman, John. (2006). Oscines. Songbirds. Version 31 July 2006 (under construction). http://tolweb.org/Oscines/29222/2006.07.31 in The Tree of Life Web Project, http://tolweb.org/
Eden najstarejših znanih fosilov teh ptic je Resoviaornis iz zgodnjega oligocena na Poljskem.
Družine
Menuroidea Menuridae: lirorepci Atrichornithidae: hostniki Utičarji in avstralski plezalčki Climacteridae: avstraloazijski plezalčki Ptilonorhynchidae: utičarji Meliphagoidea: medarji in sorodniki Maluridae: stržki Meliphagidae: medarji Dasyornithidae Pardalotidae Acanthizidae Australo‑papuanski babblerji Pomatostomidae Logrunners Orthonychidae: drozgi prepeličarji Druge bazalne linije Cnemophilidae: Cnemophilus in Loboparadisea Melanocharitidae Callaeidae Notiomystidae Corvides Paramythiidae Psophodidae Platysteiridae Malaconotidae Machaerirynchidae: Machaerirhynchus Vangidae Pityriasidae Artamidae: drevesne lastovke (prej v Cracticidae) Rhagologidae Aegithinidae Campephagidae: trdorepci Mohouidae Neosittidae Eulacestomidae Oreoicidae Pachycephalidae: žvižgavke Laniidae: srakoperji Vireonidae: vireji Oriolidae: kobilarji (prej Turnagridae) Dicruridae: drongi Rhipiduridae Monarchidae Platylophidae Corvidae: vrani Corcoracidae Melampittidae Ifritidae Paradisaeidae: rajčice Passerida Petroicidae: avstralske taščice Picathartidae: dolgonoge vrane Chaetopidae Eupetidae Bombycillidae: pegami Ptiliogonatidae: svilnati muharji Hypocoliidae Dulidae † Mohoidae: rodova Moho in Chaetoptila genera Hylocitreidae Stenostiridae Paridae: sinice Remizidae: plašice Nicatoridae Panuridae Alaudidae: škrjanci Pycnonotidae: dlakavci Hirundinidae: lastovke Pnoepygidae Macrosphenidae Cettiidae Scotocercidae Erythrocercidae Aegithalidae: dolgorepke Phylloscopidae: nedavno ločeni od Sylviidae. Acrocephalidae Locustellidae Donacobiidae Bernieridae Cisticolidae Timaliidae: timalije Pellorneidae Leiothrichidae Sylviidae: penice Zosteropidae: očalarji Arcanatoridae Promeropidae Irenidae: listarji Regulidae: kraljički Elachuridae Hyliotidae Troglodytidae: stržki Polioptilidae: mučičarke Sittidae: brglezi Tichodromidae: skalni plezalčki Certhiidae: drevesni plezalčki Mimidae: ameriški kosi in drozgi Sturnidae: škorci Buphagidae Turdidae: drozgi Muscicapidae: muharji Cinclidae: povodni kosi Chloropseidae Dicaeidae: omelovci Nectariniidae: medosesi Passeridae: pravi vrabci Ploceidae Estrildidae: astrilde Viduidae Peucedramidae: oljčne penice Prunellidae: pevke Motacillidae: pastirice Urocynchramidae Fringillidae: pravi ščinkavci (prej Drepanididae) Parulidae: penice novega sveta Icteridae Coerebidae Emberizidae: strnadi Passerellidae: New World sparrows Thraupidae: tangare Calcariidae Cardinalidae: kardinali
Sklici
Zunanje povezave
Oscines Tree of Life web project article July 31, 2006.
* Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758 *