V hindujski tradiciji je murti (sanskrt मूर्ति, romanizirano mūrti, lit. 'oblika, utelešenje ali trden predmet') pobožna podoba, kot je kip, ikona ali idol božanstva ali svetnika. V hindujskih templjih je simbolična ikona. Tako niso vse hindujske podobe bogov in svetnikov murti, na primer zgolj dekorativne skulpture v templjih in na ulicah. Murti sam po sebi ni bog v hinduizmu, ampak je oblika, utelešenje ali manifestacija božanstva.
Murti najdemo tudi v nekaterih neteističnih džainističnih tradicijah, kjer služijo kot simboli čaščenih smrtnikov v džainističnih templjih in jih častijo v obredih murtipudžaka.John Cort (2011), Jains in the World, Oxford University Press, , pages 80-85Murtipujakas, Overview of World Religions, University of Cumbria (2009)
Murti je običajno izdelan s klesanjem kamna, obdelavo lesa, ulivanjem kovine ali lončarstvom. Besedila starodavnih časov, ki opisujejo njihova ustrezna razmerja, položaje in kretnje, vključujejo Purane, Agama in Samhite.Klaus Klostermaier (2010), A Survey of Hinduism, State University of New York Press, , pages 264–267 Izrazi v murti se razlikujejo v različnih hindujskih tradicijah, od simbolike ugra ('jezen') za izražanje uničenja, strahu in nasilja (Durga, Kali) do saumja ('miren') simbolike za izražanje veselja, znanja in harmonije (Sarasvati, Lakšmi in Ganeša). Slike Saumja so najpogostejše v hindujskih templjih. Druge oblike murti, ki jih najdemo v hinduizmu, so lingam.
Murti je za nekatere hindujce utelešenje božanskega, končne resničnosti ali Brahmana. V verskem kontekstu jih najdemo v hindujskih templjih ali domovih, kjer jih lahko obravnavamo kot ljubljene goste in služijo kot udeleženci obreda pudža. Ob drugih priložnostih služijo kot središče pozornosti v letnih prazničnih procesijah; ti se imenujejo utsava murti. Najzgodnejše murti omenja Pāṇini v 4. stoletju pred našim štetjem. Pred tem se je zdelo, da je obredno polje agnicajane služilo kot predloga za tempelj.Subhash Kak, Time, space and structure in ancient India. Conference on Sindhu-Sarasvati Valley Civilization: A Reappraisal, Loyola Marymount University, Los Angeles, February 21 & 22, 2009.
Murti (napisano tudi murthi) se lahko imenuje tudi vigraha, pratima ali preprosto božanstvo.
Hindujski privrženci gredo v mandirje, da sprejmejo daršan, darujejo prasada božanstvu (vegetarijanska hrana, kuhana posebej za predanost), izvajajo pudža (predano spoštovanje in molitev enemu ali več božanstvom) in arti (luč (običajno iz plamena) se obredno maha za čaščenje božanstev).
Etimologija in terminologija
Murti dobesedno pomeni vsako trdno telo ali obliko z določeno obliko ali mejami, proizvedeno iz materialnih elementov. V starodavni indijski literaturi je v nasprotju z umom, mislijo in nematerialnim. Izraz se nanaša tudi na katero koli utelešenje, manifestacijo, inkarnacijo, personifikacijo, videz, podobo, idola ali kip božanstva.Monier Monier-Williams, Sanskrit English Dictionary, Oxford University Press, (Reprinted in 2011), page 824
Najzgodnejša omemba izraza murti se pojavlja v primarnih Upanišadah, sestavljenih v 1. tisočletju pr. n. št., zlasti v verzu 3.2 Aitareja Upanišade, verzu 1.13 Švetašvatara Upanišade, verzu 6.14 Maitrajanija Upanišade in verzu 1.5 Prašna Upanišade.G. A. Jacob, A concordance to the principal Upanishads, Harvard University Press, Reprinted Motilal Banarsidass, page 750 Na primer, Maitrajanija Upanišada uporablja izraz za »obliko, manifestacijo časa«. Razdelek si prizadeva dokazati obstoj časa, priznava težave pri dokazovanju obstoja časa s strani Pramane (epistemologija v indijski filozofiji), nato pa vstavi teorijo induktivnega sklepanja za epistemološki dokaz.
Razdelek vključuje koncept časa in ne-časa, pri čemer navaja, da je ne-čas tisti, ki je obstajal pred stvarjenjem vesolja, in čas kot tisti, ki je nastal z nastankom vesolja. Ne-čas je nedeljiv, čas je deljiv in Maitri Upanišada nato trdi, da je »leto mūrti časa«.Diana L. Eck (1986), Darshan of the Image, India International Centre Quarterly, Vol. 13, No. 1, Images (March 1986), pages 43–53 Robert Hume razpravo o »mūrti časa« v verzu 6.14 Maitri Upanišade prevede kot 'oblika'.Robert E Hume, The Thirteen Principal Upanishads, Oxford University Press, page 434;Sanskrit: कालात्स्रवन्ति भूतानि कालाद्वृद्धिं प्रयान्ति च । काले चास्तं नियच्छन्ति कालो मूर्तिरमूर्तिमान् ॥ ॥ १४॥, Source: Archive, Archive2 Wikisource
Večina učenjakov, kot so Jan Gonda, Max Muller, PV Kane in Stephanie Jamison, navaja, da v vedski dobi ni bilo niti murtijev niti templjev niti čaščenja, ki bi ga spodbujali idoli.Noel Salmond (2004), Hindu Iconoclasts, Wilfrid Laurier University Press, , pages 15–17 Obredi vedskega hinduizma so bili usmerjeni v naravo in abstraktna božanstva, ki so jih med jadžno klicali s himnami. Vendar pa ni splošnega soglasja, saj učenjaki, kot je A.C. Das, kažejo na besedo Mūradeva v verzih Rigvede 7.104.24, 10.87.2 in 10.87.14. Ta beseda se lahko nanaša na »Deva, ki je fiksna« ali »Deva, ki je neumna«. Prejšnja razlaga, če je točna, lahko namiguje, da so v vedski dobi obstajale skupnosti, ki so imele Devo v obliki murti, kontekst teh hvalnic pa nakazuje, da bi se izraz morda nanašal na prakse plemenskih skupnosti zunaj vedskih krat.
Enega najzgodnejših trdnih besedilnih dokazov o podobah Deve v pomenu murti najdemo v Dživikarthe Capanje sanskrtskega slovničarja Pāṇinija, ki je živel približno v 4. stoletju pred našim štetjem. Omenja Acala in Cala, pri čemer se prva nanaša na podobe v svetišču, druga pa na podobe, ki so jih prenašali iz kraja v kraj. Panini omenja tudi Devalaka, kar pomeni skrbnike podob čaščenja, ki podobe kažejo, a jih ne prodajajo, pa tudi Dživika kot ljudi, katerih vir preživetja so bila darila, ki so jih prejeli od bhakt. V starodavnih sanskrtskih besedilih, ki sledijo Paninijevemu delu, najdemo številne sklice na božanske podobe z izrazi, kot so Devagrha, Devagara, Devakula, Devajatana in drugi.Noel Salmond (2004), Hindu Iconoclasts, Wilfrid Laurier University Press, , pages 18–20 Ta besedila, navaja Noel Salmond, močno nakazujejo, da so templji in murti obstajali v starodavni Indiji do približno 4. stoletja pred našim štetjem. Nedavni arheološki dokazi potrjujejo, da sta se znanje in umetnost kiparstva v Indiji uveljavila v obdobju imperija Maurja (~3. stoletje pr. n. št.).
Do zgodnjega 1. tisočletja pred našim štetjem je izraz murti pomenil idole, podobo ali kip v različnih indijskih besedilih, kot je Bhajišja Purana verz 132.5.7, Brihat Samhita 1.8.29 in napisi v različnih delih Indije. Izraz murti je bil bolj splošen izraz, ki se nanaša na idola ali kip kogar koli, bodisi božanstva, katerega koli človeka, živali ali katere koli umetnosti.John Cort (2011), Jains in the World, Oxford University Press, , pages 250–251 Pratima vključuje murti kot tudi slikanje katerega koli neantropomorfnega predmeta. V nasprotju s tem sta Bera ali Bimba pomenila samo "božji idol", Vigraha pa je bil sinonim za Bimbo.
Vrste
Murti je v sodobni rabi vsaka podoba ali kip. Najdemo ga lahko znotraj ali zunaj templja ali doma, nameščenega za premikanje s praznično procesijo (utsava murti) ali pa je samo mejnik. Je pomemben del hindujske ikonografije in se izvaja na več načinov. Dve veliki kategoriji vključujeta: Raudra ali Ugra - so podobe, ki naj bi prestrašile, vzbujale strah. Ti imajo običajno široke, okrogle oči, nosijo orožje, imajo lobanje in kosti kot okras. Te idole so častili vojaki pred odhodom v vojno ali ljudje v stiski ali napakah. Templji božanstev Raudra niso bili postavljeni v vaseh ali mestih, temveč vedno zunaj in na oddaljenih območjih kraljestva. Šanta in Saumja - sta podobi, ki sta bili mirni, miroljubni in izražata ljubezen, sočutje, prijaznost in druge vrline v hindujskem panteonu. Te podobe bi med drugim nosile simbolične ikone miru, znanja, glasbe, bogastva, rož in čutnosti. V starodavni Indiji so bili ti templji prevladujoči v vaseh in mestih.
Poleg antropomorfnih oblik religioznega murtija nekatere tradicije hinduizma cenijo anikonizem, kjer so alternativni simboli oblikovani v murti, kot je lingam za Šivo, joni za Devi in saligrama za Višnuja.Hinduism: Beliefs and Practices, by Jeanne Fowler, pgs. 42–43, at Flipside of Hindu symbolism, by M. K. V. Narayan at pgs. 84–85T Richard Blurton (1994), Hindu Art, Harvard University Press, , pages 163–164
Metode in priročniki
Murti, če so pravilno izdelani, so izdelani v skladu s pravili oblikovanja Šilpa Šastra.For Śilpa Śāstras as basis for iconographic standards, see: Hopkins, p. 113. Priporočajo materiale, mere, razmerje, dekoracijo in simboliko murtija. Razlago metafizičnega pomena vsake faze izdelave in predpisovanje posebnih manter za posvečevanje procesa ter priklic in priklic moči božanstva v podobi najdemo v liturgičnih priročnikih Agama in Tantra.Elgood, Heather. Hinduism and the Religious Arts. Cassell 1999. . V tantričnih tradicijah murtija namestijo svečeniki z obredom Prana pratipta, kjer se mantre včasih recitirajo z jantrami (mističnimi diagrami), pri čemer pravita Harold Coward in David Goa, da je »božanska vitalna energija kozmosa vlita v skulpturo« in potem je božansko dobrodošlo, kot bi sprejeli prijatelja.Harold Coward and David Goa (2008), Mantra : 'Hearing the Divine in India and America, Motilal Banarsidass, , pages 25-30 Po mnenju Gudrun Buhnemann ezoterične hindujske tantrične tradicije skozi besedila, kot je Tantra-tatva, sledijo izdelanim ritualom, da bi murtiju vlili življenje. Nekatera besedila tantre, kot je Pancaratraraksa, trdijo, da gre vsakdo, ki meni, da je ikona Višnuja le »navaden predmet« iz železa, »v pekel«.Gudrun Bühnemann, Puja: A Study in Smarta Ritual, Publications of the De Nobili Research Library, Gerold & Co., Vienna, 1988. p. 27 with footnotes Hindujske skupine so kritizirale uporabo murtija in zlasti obreda posvetitve prana pratistha, pravi Buhnemann. Te skupine navajajo, da je ta praksa prišla iz novejših »lažnih tantričnih knjig«, v Vedah pa ni niti ene besede o takšnem obredu.Buhnemann, Gudrun, Puja: A Study in Smarta Ritual, Publications of the De Nobili Research Library, Gerold & Co., Vienna, 1988. p. 57 with footnote 354. "The mantras used for infusing the icon with life (pranapratistha) have come from false tantra books, which are opposed to the Vedas (p. 485.7-13)." [...] cf. Furquhar (1915), pp. 297-350"
Umetniki, ki izdelujejo katero koli umetnost ali obrt, vključno z murtiji, so bili znani kot šilpini. Formalno usposobljeni šilpini oblikujejo murtija ne v skladu z domišljijo, temveč v skladu s kanoničnimi priročniki, kot so Agama in besedila Šilpa Šastra, kot je Višvakarma. Gradbeni material sega od gline do lesa, marmorja in kovinskih zlitin, kot je pančaloha.Lo Bue, Erberto (1991). "Statuary Metals in Tibet and the Himalayas: History, Tradition and Modern Use", Bulletin of Tibetology 1–3, pp. 7–41.. Brihat Samhita iz 6. stoletja in besedilo Manasara-Silpasastra iz 8. stoletja (dobesedno: »traktat o umetnosti z uporabo metode merjenja«) identificirata devet materialov za izdelavo murtijev – zlato, srebro, baker, kamen, les, sudha (vrsta štukature, maltni omet), sarkara (gramoz, pesek), abhasa (vrste marmorja) in zemlja (glina, terakota).TA Gopinatha Rao (1993), Elements of Hindu iconography, Vol 2, Motilal Banarsidass, , pages 76–77 Za abhaso besedila opisujejo delovne metode za različne vrste marmorja, specializirane kamne, barve in razpon motnosti (prozoren, prosojen in kristal).PK Acharya, A summary of the Mānsāra, a treatise on architecture and cognate subjects, PhD Thesis awarded by Rijksuniversiteit te Leiden, published by BRILL, , pages 49–50