thumb|right|Fotografija posrebrenega Thorovega kladiva, verjetno najdenega v Kabbarpu pri Staffanstorpu v pokrajini Skåne, Švedska, ki je nekoč pripadalo zbirki barona Claesa Kurcka thumb|right|Brokkr (zgoraj desno) upravlja meh, Eitri (spodaj) pa oblikuje Mjolnir. Zgoraj levo Loki vstopa kot muha. Ilustracija Arthurja Rackhama, 1907 Mjolnir (iz staronordijščine Mjǫllnir) je v nordijski mitologiji kladivo boga strele in groma Thora, ki se uporablja kot uničujoče orožje in kot božansko orodje za zagotavljanje blagoslovov. Kladivo je izpričano v mnogih virih, vključno z runskim kvinnebyjskim amuletom iz 11. stoletja, Poetično Eddo, zbirko eddske poezije, zbrano v 13. stoletju, in Prozno Eddo, zbirko proze in poezije, zbrano v 13. stoletju. Kladivo so v skandinavski kulturni sferi običajno nosili kot obesek v vikinški dobi, Thor in njegovo kladivo pa sta upodobljena na različnih predmetih iz arheoloških zapisov. Danes se simbol pojavlja v najrazličnejših medijih, kot obesek pa ga nosijo različne skupine, vključno s privrženci sodobnega germanskega novopoganstva.
Kladivo je izdelal škrat Eitri (Sindri), brat Brokkra, s katerim je šel Loki stavit, da Eitri ne bo mogel izdelati treh tako kakovostnih predmetov kot jih je Brokkr. Eitriju je uspelo izdelati zlatega vepra Gullinburstija, zlati prstan Draupnir in kladivo Mjolnir, zaradi katerega je njegov brat dobil stavo, čeprav je bil njegov ročaj krajši, kot bi moral biti.
Etimologija
Etimologija imena kladiva, Mjǫllnir, je med zgodovinskimi jezikoslovci sporna. Staronordijsko Mjǫllnir se je razvilo iz pranordijskega *melluniaR in ena predlagana izpeljava povezuje to obliko s starocerkvenoslovanskim mlunuji in ruskim pomenom molnija – strela (bodisi izposojeno iz slovanskega vira ali pa oboje izhaja iz skupnega vira) in je nato pridobilo pomen izdelovalec strele.
Drug predlog povezuje Mjǫllnir s staronordijskim mjǫll, kar pomeni novi sneg, in sodobno islandščino mjalli, kar pomeni bela barva, kar prikazuje Mjǫllnir kot orožje sijoče strele.
Tretji predlog povezuje staronordijsko Mjǫllnir s staronordijsko mala, kar pomeni zmleti, in gotsko malwjan – mleti, pri čemer nastane Mjǫllnir, kar pomeni mlinček, oziroma drobilnik.
Dokazila
Kvinnebyjski amulet
thumb|right|Ena stran kvinnebyjskega amuleta Kvinnebyjski amulet, ki se je verjetno nosil okoli vratu, je majhen bakreni amulet iz 11. stoletja, najden na Ölandu na Švedskem, ki vsebuje staronordijski napis v mlajšem futharku, ki opisuje Thora in njegovo kladivo. Runologa Mindy MacLeod in Bernard Mees prevajata amulet na naslednji način:
'Tukaj izrezujem zate (rune) pomoči, Bofi. Pomagaj mi! Znanje (?) je zate nedvomno. In naj strela odžene vse zlo stran od Bofija. Naj ga Thor zaščiti s svojim kladivom, ki je prišel iz morja. Beži pred zlom! Od Bofija (?) ne dobi ničesar. Bogovi so pod njim in nad njim.' Napis na amuletu se nanaša na pripovedi, zapisane več sto let pozneje, tako v Poetični Eddi kot v Prozni Eddi (glej razpravo o Hymiskviði in Gylfaginningu spodaj).
Poetična Edda
V Poetični Eddi je Mjolnir omenjen v eddskih pesmih Vafþrúðnismál (pesem o Vafthrudnirju), Hymiskviða (pesem o Hymirju), Lokasenna (Lokijevo izzivanje) in Þrymskviða (pesem o Thrymu). V kitici iz Vafþrúðnismála modri jötunn Vafþrúðnir pove preoblečenemu bogu Odinu, da bosta po dogodkih v ragnaröku Móði in Magni, Thorova sinova, vihtela Mjolnirja:
Vidar in Vali bosta naselila svetišča bogov, ko bodo Surtovi ognji ugasnili. Môdi in Magni vihtela bosta Mjolnir, in si prizadevala vojskovanje končati. »V domu bogov bosta prebivala Vithar in Vali, ko bodo požari Surta ponehali; Mothi in Magni bosta vihtela Mjolnir, ko Vingnir pade v boju.« 'Vidar in Vali bosta živela v svetiščih bogov, ko bo Surtov ogenj pogašen; Modi in Magni bosta vihtela Mjolnir in pokazala bojno moč.'
V Hymiskviði, potem ko je pridobil ogromen kotel, ki ga je jötunn (in poosebljen ocean) Ægir zahteval, da bi lahko zvaril pivo bogov, se Thor spopade z zlonamernimi jötnar s kladivom (tukaj imenovanimi kiti kot pesniško sredstvo):
Zdaj si je snel z ramen zoprno štrleči kotel, zavihtel je Miollnirja, pobijanja željnega, pred seboj: in vse kite lave pobil. Z ramen je dvignil kotlič; Mjolnir je planil naprej proti divji posadki, in pobil vse gorske velikane, ki ga je s Hýimirom dal zasledovati. Vstal je in s hrbta vrgel kotlič, In Mjolnirja, ljubitelja umorov, je vihtel; . . . . . . . . . . . . . . . . . . . In tako vse kite pustinje je pobil. Z ramen je dvignil izjemen kotel, zamahnil je Mjolnirja pred seboj, ki je želel ubijati, in pobil je vse lavine kite. thumb|right|Thor dvigne svoje kladivo, ko Loki zapusti Ægirjevo dvorano, ilustracija Lorenza Frølicha (1895)thumb|right|Ah, kako ljubka služkinja je!, ilustracija Elmerja Boyda Smitha (1902): Nesrečnega Thora v Freyjo preoblačijo boginja Freyja in njene spremljevalke, Loki pa se smeji
V Lokasenni, v kateri si božanstvo Loki in drugi bogovi izmenjujejo žalitve (glej tekmovalno petje). V pesmi bogovi grozijo Lokiju z Mjolnirjem kot delom refrena, ki se ponavlja v vseh štirih kiticah, v katerih govori.
Kladivo je osrednja točka eddske pesmi Þrymskviða. V pesmi se Thor nekega dne zbudi in ugotovi, da manjka njegovo kladivo. Besen si bog puli brado, zmajuje z glavo in išče odsotno orožje. Posvetuje se z Lokijem in mu pove, da samo on ve, da manjka njegovo kladivo. Thor in Loki gresta k boginji Freyji in Loki jo vpraša, če si izposodi njeno pernato srajco. Freyja takoj privoli, Loki si obleče srajco in odleti v Jötunheimr. Tam najde jötunna Þrymrja, ki sedi na grobišču in skrbi za svoje živali. Govorita in Þrymr potrdi Lokiju, da je ukradel kladivo. Þrymr pravi, da ga je zakopal globoko pod zemljo in da ga nihče ne bo dobil nazaj, razen če mu za ženo pripelje Freyjo. Loki odleti nazaj v Asgard in se sreča s Thorom. Thor vpraša Lokija, ali ima kaj novic, in Loki pove Thoru Þrymrov ultimat.
Thor in Loki gresta k Freyji. Eden od obeh prosi Freyjo, naj si obleče poročni pajčolan in gre z njima v Jötunheimr. Freyjo ta prošnja tako razjezi, da je zbirališče azov zatrepetalo in njena ovratnica, Brísingamen, se zlomi. Boginja prošnjo zavrne.
Bogovi se srečajo na posvetu (glej thing) in razpravljajo o tem, kako dobiti kladivo nazaj. Bog Heimdallr predlaga, da Thor obleče poročni pajčolan in si nadene Brísingamen, kot da bi bil Freyja. Thor sprva zavrne predlog, vendar ga Loki prepriča, da bodo, če ne prinese kladiva nazaj, jötnar iz Jötunheima, kmalu imenovali Asgard za svoj dom. Bogovi oblečejo Thora v pajčolan za poroko, Loki se obleče kot »Freyjina« dekla, da ga spremlja, in oba odpeljeta Thorov koloselj, ki ga vodijo kozli, v Jötunheimr, pri čemer med potjo grmijo gore in gori zemlja.
Z dvorišča v dvorani Þrymr opazi dvojico, ki prihaja, in svojemu spremstvu reče, naj se pripravijo tako, da pogrnejo klopi in posujejo tla s slamo. Tisto noč Þrymr pravi, da je presenečen, ko ugotovi, da njegova bodoča nevesta divje jé in pije, zaužije devet predjedi – enega vola in osem lososov – ter tri sode medice. Loki odgovori, da »Freyja« osem noči pred tem ni niti pila niti jedla, saj si je tako želela priti v Jötunheimr.
Þrymr dvigne »Freyjin« poročni pajčolan, da bi jo poljubil, in odskoči nazaj: Nevestine oči so bile »strašne,« kot da »njen pogled sika plamene.« Preoblečeni Loki pojasnjuje, da je bilo to zato, ker »Freyja« osem noči ni spala, ker si je tako želela prispeti v Jötunheimr (na temo števil tri in devet v nordijskem mitu, glej števila v nordijski mitologiji).
Nazadnje Þrymr pokliče naj prinesejo Mjölnirja, da bi s pomočjo boginje Vár posvetili nevesto:
Velel je Thrymr, vojvoda velikanov: »Prinesite kladivo, da posvetímo nevesto, položite Miollnir punci v naročje, posvetite naju po Várini prisegi.« Nato je rekel Thrym, Thursarsov gospodar: Prinesite kladivo, nevesto posvetite; položite Mjolnir na dekliško koleno; združite naju drug z drugim z Vörino roko. Nato je glasno spregovoril Thrym, vodja velikanov: »Prinesite kladivo za posvetitev neveste; Na dekliških kolenih naj Mjollnir leži, Da naju blagoslovi Vorina roka.« Nato je rekel Thrym, gospodar ogrov. ’Prinesite kladivo, da posvetite nevesto, položite Mjolnirja deklici v naročje. združi naju skupaj z Varino roko!’
Ko je Thor zagledal svoje kladivo se mu je zasmejalo, preden ga zgrabi, ubije Þrymrja, in ves rod velikanov do zadnjega v vrsti. Pesem se konča s proznim zapisom, da se je tako Odinov sin spet sprijel s svojim kladivom.
Prozna Edda
Mjolnir je omenjen v knjigah Prozne Edde Gylfaginning (Zavajanje Gylfija) in Skáldskaparmál (Jezik poezije).
Gylfaginning
Zgodaj v Gylfaginningu Visoki (Hár) opisuje boga Thora in njegove »tri posebne stvari«: njegovo kladivo Mjolnir, njegove železne rokavice Járngreipr in njegov pas Megingjörð. Visoki pojasnjuje, da mora Thor nositi svoje rokavice s svojim kladivom in da je Mjolnir dobro znan med jötnar zaradi lobanj številnih jötunnov, ki jih je skozi čas razbil. thumb|Þjálfi in Röskva se v strahu obrneta proč, ko se Thor in Loki soočita z ogromnim jötunnom Skrymirjem, ilustracija Elmerja Boyda Smitha (1902). thumb|right|Thor z Mjolnirjem in Jörmungandr med ragnarökom, illustracija Louisa Moeja (1898) right|thumb|right|Thor brcne Litra na Baldrovo gorečo ladjo, ilustracija Emila Doeplerja (okoli 1905).
Ustoličena figura Tretjega nerada pripoveduje zgodbo, v kateri se Thor in Loki vozita v Thorovem vozu, ki ga vlečeta njegovi dve kozi, Tanngrisnir in Tanngnjóstr. Loki in Thor se ustavita na domu kmeta in tam prenočita. Thor zakolje svoji kozi, ju odere in da v lonec. Ko sta kozi skuhani, Loki in Thor sedeta k večerji. Thor povabi kmečko družino, naj z njim deli obrok, in to tudi storijo.
Na koncu obeda Thor položi kozji koži na nasprotno stran ognja in reče kmetom, naj vržejo kozje kosti na kozji koži. Kmečki sin Þjálfi vzame eno od kozjih stegenskih kosti, jo z nožem razkolje in zlomi, da pride do mozga. Potem ko je prenočil v kmečki hiši, se Thor zbudi in pred zoro obleče. Vzame kladivo Mjolnir, ga dvigne in blagoslovi kozji koži. Obujeni kozi stojita, toda ena od njiju je hroma na zadnjo nogo. Ko opazi to novo hromost, Thor vzklikne, da je nekdo slabo ravnal s kostmi njegovih koz – da je prejšnji večer nekdo med jedjo zlomil stegensko kost.
V zgodbi, ki jo pripoveduje Tretji, bogova Loki in Thor skupaj s Thorovima služabnikoma Þjálfijem in Röskvo naletijo na ogromen gozd, ko prispejo v Jötunheimr. Skupina s težavo najde prenočišče, dokler ne naleti na ogromno in nenavadno zgradbo z zelo širokim vhodom. Odločijo se prenočiti v njej. Ob polnoči doživijo potres in se odločijo preiskati zgradbo. Nič ne najdejo. Z Mjolnirjem v roki Thor straži vhod v dvorano, dokler skupina ne zasliši močnega stokanja in ropotanja.
Ob zori Thor zapusti dvorano in zagleda ogromnega človeka, ki spi in glasno smrči. Thor spozna, da je v resnici slišal smrčanje tega mogočnega človeka. Bog si pripne pas, njegova moč se poveča in človek vstane. Tretji, ko vidi njegovo višino, pravi, da »se je Thor bal udariti ga s kladivom, in ga je vprašal za ime.« Veliki moški pove, da mu je ime Skrýmir, in razkrije, da Thor, Loki, Þjálfi in Röskva niso spali v dvorani, temveč v njegovi rokavici.
Skrýmir Thoru pove, da se mu ni treba predstavljati, saj že ve kdo je. Kasneje na potovanju Thor napade Skrýmirja, ko ta spi, ob treh različnih priložnostih: v prvem primeru se Skrýmir zbudi in vpraša, ali mu je na glavo padel list; v drugem primeru se Skrýmir zbudi in vpraša, ali mu je na glavo padel želod; in v tretjem in zadnjem primeru Skrýmir vpraša, ali so mu ptice nad njim morda vrgle vejice na glavo.
Kasneje Skrýmir razkrije, da je bila vse to iluzija: na primer, ogromen Skrýmir je bil v resnici čarovnik Útgarða-Loki in udarci, ki jih je Thor zadal, so ga prestrašili: podrobno pove, da bi ga ubili, če bi ga zadeli, in da so njegovi udarci zabili globoko dolino v pokrajini.