Würzburg (; frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske. Würzburg je upravni sedež Regierungsbezirk Spodnje Frankovske. Razteza se ob bregovih reke Majne.
Würzburg je približno 120 kilometrov vzhodno-jugovzhodno od Frankfurta ob Majni in približno 110 kilometrov zahodno-severozahodno od Nürnberga. Ob koncu leta 2021 je mesto imelo okoli 128.000 prebivalcev.
V mestu je tudi uprava Landkreis Würzburg (okrožje Würzburg).
Regionalno narečje je vzhodnofrankovsko.
Zgodovina Zgodnja in srednjeveška zgodovina
Grad zatočišče iz bronaste dobe (kultura žarnih grobišč), keltski SegodunumKoch, John T. (2020). CELTO-GERMANIC Later Prehistory and Post-Proto-Indo-European vocabulary in the North and West , p. 131 in kasneje rimska utrdba, je stal na hribu, znanem kot Leistenberg, na mestu sedanje trdnjave Marienberg. Nekdanje keltsko ozemlje so v 4. ali 5. stoletju poselili Alemani, v 6. do 7. stoletju pa Franki. Würzburg je bil okoli leta 650 sedež merovinškega vojvode. Leta 686 so ga pokristjanjili irski misijonarji Kilian, Kolonat in Totnan. Mesto je omenjeno v donaciji vojvode Hedana II. škofu Vilibrordu z dne 1. maja 704 v castellum Virteburch. Ravenska kozmografija navaja mesto kot Uburzis približno v istem času.Norbert Wagner, 'Uburzis-Wirziburg "Würzburg"' Ime je domnevno keltskega izvora, vendar je bilo ime na podlagi ljudske etimološke povezave z nemško besedo Würze »zelišče, začimba« v srednjem veku latinizirano kot Herbipolis.Heinz Willner, Der Name Würzburg, Frankenland 1/1999.
Od leta 1237 sta bila na mestnem pečatu upodobljena stolnica in portret svetega Kilijana z napisom SIGILLVM CIVITATIS HERBIPOLENSIS. Prikazuje prapor na nagnjeni sulici, prej v modrem polju, s praporom v srebrni četrtini in rdečo (1532), kasneje ali in rdečo (1550). Ta grb je nadomestil starejši pečat mesta, ki prikazuje svetega Kilijana iz leta 1570.Stephanie Heyl, Stadt Würzburg (Haus der Bayerischen Geschichte). c.f. Siebmachers Wappenbuch (1605), plate 9.
Prvo škofijo je leta 742 ustanovil sveti Bonifacij, ko je bil imenovan za prvega würzburškega škofa, svetega Burkharda. Škofje so sčasoma ustvarili posvetni fevd, ki se je v 12. stoletju razširil na vzhodno Frankovsko. Mesto je bilo prizorišče več cesarskih zborov, vključno s tistim iz leta 1180, na katerem je bil Henrik Lev, vojvoda Saške in Bavarske, za tri leta prepovedan vstop v cesarstvo in njegovo vojvodstvo Bavarsko predano Ottu Wittelsbachu. Leta 1147 in 1298 so se zgodili poboji Judov.
Prva cerkev na mestu sedanje Würzburške stolnice je bila zgrajena že leta 788 in jo istega leta posvetil Karel Veliki; sedanja stavba je bila zgrajena od leta 1040 do 1225 v romanskem slogu. Univerza v Würzburgu je bila ustanovljena leta 1402 in ponovno ustanovljena leta 1582. Meščani mesta so se večkrat uprli knezoškofu.
Leta 1397 je češki kralj Vaclav IV. obiskal mesto in prebivalcem obljubil status svobodnega cesarskega mesta. Vendar so ga nemški vladajoči knezi prisilili, da je te obljube umaknil. Leta 1400 so škofove čete odločilno premagale meščane v bitki pri Bergtheimu, in mesto trajno pade pod njegov nadzor do razpada fevda.
Moderna zgodovina Würzburški čarovniški procesi, ki so potekali med letoma 1626 in 1631, sodijo med največja mirnodobna množična sojenja. V Würzburgu so pod škofom Filipom Adolfom von Ehrenbergom po ocenah zažgali od 600 do 900 domnevnih čarovnic.Wolfgang Behringer, Witchcraft in Bavaria: Popular Magik, Religious Zealotry, and Reason of State in Early Modern Europe, (Cambridge University Press, 1997). Leta 1631 je švedski kralj Gustav II. Adolf vdrl in končal sežiganje čarovnic.
Leta 1720 so bili postavljeni temelji Würzburške rezidence. Leta 1796 je potekala bitka pri Würzburgu med [Habsburška monarhija|[habsburško Avstrijo]] in Francosko prvo republiko. Mesto je leta 1803 prešlo v Bavarsko volilno kneževino, vendar je dve leti kasneje, med napoleonskimi vojnami, postalo sedež volilne oblasti Würzburg (do septembra 1806), kasnejšega Velikega vojvodstva Würzburg.
Leta 1814 je mesto postalo del Kraljevine Bavarske, sedem let kasneje je bila ustanovljena nova škofija, saj je bila prejšnja leta 1803 sekularizirana. Leta 1817 sta Friedrich Koenig in Andreas Bauer ustanovila Schnellpressenfabrik Koenig & Bauer (prvi proizvajalec tiskarskih strojev na parni pogon na svetu).
Hep-Hep nemiri od avgusta do oktobra 1819 so bili pogromi proti aškenaškim Judom, ki so se začeli v Kraljevini Bavarski v obdobju judovske emancipacije v Nemški konfederaciji. Antisemitsko skupno nasilje se je začelo 2. avgusta 1819 v Würzburgu in kmalu doseglo zunanje regije. Veliko Judov je bilo ubitih in veliko judovskega premoženja je bilo uničenega.
Leta 1848 so katoliški škofje organizirali würzburško škofovsko konferenco, predhodnico kasnejših nemških in avstrijskih konferenc. Z razliko, würzburška konferenca je ime za srečanje predstavnikov manjših nemških držav leta 1859, da bi oblikovali nekatera sredstva medsebojne podpore. Konferenca pa ni prinesla rezultatov. Würzburg so leta 1866 bombardirali in zavzeli Prusi, ko je prenehal biti trdnjava.
V zgodnjih 1930-ih je v Würzburgu, ki je bil tudi rabinsko središče, živelo okoli 2000 Judov. Med Kristalno nočjo leta 1938 je bilo veliko judovskih hiš in trgovin napadenih, izropanih ali uničenih. Vsebina dveh sinagog je bila ukradena ali uničena. Veliko Judov je Gestapo zaprl in mučil. Med novembrom 1941 in junijem 1943 so bili Judje iz mesta poslani v nacistična koncentracijska taborišča v vzhodni Evropi.The Story of the Jewish Community in Würzburg an online exhibition by Yad Vashem
Od aprila 1943 do marca 1945 je bilo v mestu podtaborišče koncentracijskega taborišča Flossenbürg, v katerem je bilo na desetine zapornikov, večinoma iz Poljske in Sovjetske zveze.
Bombardiranje v drugi svetovni vojni 16. marca 1945 je bilo med zračnim napadom v drugi svetovni vojni v 17 minutah uničenih približno 90 % mesta z ognjenimi bombami 225 britanskih bombnikov Lancaster. Würzburg je postal tarča zaradi svoje vloge prometnega središča in zloma duha prebivalstva.
Vse mestne cerkve in drugi spomeniki so bili močno poškodovani ali uničeni. Središče mesta, ki je večinoma izviralo iz srednjega veka, je bilo uničeno v požarni nevihti, v kateri je umrlo 5000 ljudi.
V naslednjih 20 letih so bile zgodovinsko pomembne stavbe skrbno in natančno rekonstruirane. Meščanke, ki so takoj po koncu vojne obnovile mesto, so bile večinoma ženske – Trümmerfrauen (»ruševinske ženske«) – ker so bili moški mrtvi ali pa še vedno vojni ujetniki. V relativnem obsegu je bil Würzburg uničen v večji meri kot Dresden v požarnem bombardiranju mesec prej.
Bitka za Würzburg 3. aprila 1945 sta Würzburg zasedli ameriška 12. oklepna divizija in ameriška 42. pehotna divizija v seriji čelnih napadov, prikritih z dimnimi zavesami. Bitka se je nadaljevala, dokler ni bil končni odpor Wehrmachta premagan 5. aprila 1945.Stanton, Shelby, World War II Order of Battle: An Encyclopedic Reference to U.S. Army Ground Forces from Battalion through Division, 1939–1946 (Revised Edition, 2006), Stackpole Books, p. 65, 129.Seite 777, see also Chapter XVIII
Množični pokoli so se zgodili v letih 2016 in 2021German knife attack: Several dead and wounded in Würzburg.
Geografija
Würzburg se razprostira na bregovih reke Majne v regiji Spodnja Frankovska na severu zvezne dežele Bavarske v Nemčiji. Srce mesta je na lokalno vzhodnem (desnem) bregu. Mesto je obdano z Landkreis Würzburg, vendar ni njen del.
Würzburg pokriva površino 87,6 kvadratnih kilometrov in leži na nadmorski višini okoli 177 metrov.
Od skupne površine občine so v letu 2007 gradbene površine predstavljale 30 %, sledijo kmetijska zemljišča (27,9 %), gozd (15,5 %), zelenice (12,7 %), promet (5,4 %), vode (1,2 %). ) in drugi (7,3 %).
Središče Würzburga je obdano s hribi. Na zahodu leži 266 metrov visok Marienberg in Nikolausberg (359 m) južno od njega. Majna teče skozi Würzburg od jugovzhoda proti severozahodu.
Poleg Majne, ki jo uvrščajo med reke prvega reda in zvezne vodne poti, in Pleichach (drugi red), so tu še Dürrbach, Fuchsstädter Bach (imenovan tudi Heuchelbach), Kürnach, Reichenberger Bach, Kühbach, Steinbach in Zwischengemäuerbach kot reke III. reda. Nivo vode se meri z merilno palico na Alter Kranen. Običajni nivoji so označeni na obrežnem zidu Majne, visoki vodostaji pa na zidu stavbe Alter Kranen.
Podnebje Mesto Würzburg leži v kotlini, ki pogosto povzroča inverzne vremenske razmere in spodbuja kopičenje onesnaževal (žveplov dioksid, ozon, saje, benzen in dušikov dioksid), ter v zmernem podnebnem pasu in v območju zahodnega vetra. Razmeroma suho würzburško podnebje, ki je toplejše od podnebja v okolici, je še posebej primerno za vinogradništvo. Povprečna januarska temperatura je –0,6 °C, julijska pa 18,4 °C. Povprečna celoletna temperatura je 9,2 °C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 39,4 °C 7. avgusta 2015, najnižja zabeležena temperatura −24,0 °C 10. februarja 1956.
Administrativne enote Würzburg je razdeljen na 13 okrožij (Altstadt, Zellerau, Dürrbachtal, Dürrbachtal, Grombühl, Lindleinsmühle, Frauenland, Sanderau, Heidingsfeld, Heuchelhof, Steinbachtal, Versbach, Lengfeld, Rottenbauer, Stadtbezirke der Stadt Würzburg.[ https://web.archive.org/web/20140314132532/http://www.wuerzburg.de/de/buerger/statistikstadtforschung/statistik/bezirke/3451.Stadtbezirke_der_Stadt_Wuerzburg.html] Stadt Würzburg, archiviert vom Original am 14. März 2014; abgerufen am 14. März 2014. ki so dodatno strukturirana v 25 okrožij. Do ukinitve statusa trdnjave za Würzburg na desni strani Majne 26. septembra 1856 in na levi strani Majne leta 1867 je bilo naseljeno območje Würzburga v bistvu sestavljeno le iz območje znotraj Ringsparka in Mainviertel na levi strani Majne. Potem bi se lahko poselilo tudi zemljišče pred mestnim obzidjem. Poznejše velike širitve mestnega območja so bile vključitve Heidingsfelda (1930), Rottenbauerja (1974), Oberdürrbacha (1976), Unterdürrbacha (1976), Lengfelda in Versbacha.Thomas Tippach: Würzburg – Aspekte der Zentralität. In: Ulrich Wagner (Hrsg.): Geschichte der Stadt Würzburg. 4 Bände, Band I-III/2 (I: Von den Anfängen bis zum Ausbruch des Bauernkriegs. 2001, ISBN 3-8062-1465-4; II: Vom Bauernkrieg 1525 bis zum Übergang an das Königreich Bayern 1814. 2004, ISBN 3-8062-1477-8; III/1–2: Vom Übergang an Bayern bis zum 21. Jahrhundert. 2007, ISBN 978-3-8062-1478-9), Theiss, Stuttgart 2001–2007, Band III (2007), S. 369–393 und 1296–1298, hier: S. 381 f. (Würzburg als Verwaltungsstandort). Današnja delitev temelji na reorganizaciji mestnega območja kot del okrožne reforme iz leta 1978.
Demografija Ob popisu leta 2011 se je število prebivalcev močno popravilo navzdol na 124.449, nato nekoliko povišalo in leta 2020 prvič po šestih letih ponovno upadlo na okoli 127.000 prebivalcev.
Gospodarstvo Würzburg je znan predvsem kot upravno središče. Njegova največja delodajalca sta Univerza Julius-Maximilians in občina. Največji zasebni delodajalec je Brose Fahrzeugteile, sledi mu Koenig & Bauer, proizvajalec tiskarskih strojev. Würzburg je tudi glavno mesto nemške vinske regije Frankovske, ki slovi po suhih belih vinih, bogatih z minerali, zlasti iz grozdja silvanec. Pivovarna Würzburger Hofbräu lokalno proizvaja tudi znano pivo pilsner.
Würzburg je dom najstarejše picerije v Nemčiji. Nick di Camillo je svojo restavracijo z imenom Bier- und Speisewirtschaft Capri odprl 24. marca 1952. Camillo je bil odlikovan z italijanskim redom za zasluge.
Leta 2017 je BDP na prebivalca znašal 62.229 €, kar je okrožje uvrstilo na 13. mesto med 96 okrožji (podeželskimi in mestnimi) na Bavarskem (skupno povprečje: 46.698 €).
Vojska