Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos),Havlík 2013, str. 362. je bil v letih 870–871 in 871–894Kirschbaum 2007, str. 5, 278.Bartl 2002, str. 17, 336. vladar Velikomoravske. Med njegovim vladanjem je država dosegla svoj največji obseg, * okoli 830, † 894.
Svetopolkova kariera se je začela v 60. letih 9. stoletja, ko je vladal v eni od moravskih kneževin pod suverenostnjo njegovega strica Rastislava.Goldberg 2006, str. 284.Kirschbaum 2007, str. 278. Lokacija njegove kneževine je še vedno predmet razprav zgodovinarjev. Leta 870 je Svetopolk odstavil Rastislava, vazala kralja Ludvika Nemškega, in ga izdal Frankom. V naslednjem letu so Franki Svetopolka aretirali.Bowlus 1994, str. 7.Spiesz in drugi. 2006, str. 21. Po uporu Moravcev proti Frankom je bil Svetopolk osvobojen in vodil upor Moravcev do zmage nad napadalci.Bartl 2002, str. 21. Mirovni sporazum z Vzhodnofrankovsko državo, sklenjen leta 874 v Forchheimu (Nemčija), ga je obvezoval, da Frankom plačuje davek. Svetopolku je v naslednjih kljub temu uspelo razširiti svoje ozemlje na področja izven frankovskega vpliva.Kirschbaum 2007, str. 121. Njegova vojska je leta 882 napadla celo Panonsko marko, ko je spadala v Vzhodnofrankovsko državo.Bartl 2002, str. 22.
Svetopolk je vzpostavil dobre odnose s papeži in dosegel, da so bili on in njegovo ljudstvo od leta 880 urado pod zaščito Svetega sedeža. Papež Štefan V. ga je v svojem pismu iz leta 885 celo naslovil "kralj".Vlasto 1970, str. 81. Zdi se, da je Svetopolk želel pomiriti nemško duhovščino, ki je nasprotovala vodenju bogoslužja v stari cerkveni slovanščini. Metodove učence je dve leti po smrti njihovega učitelja leta 886 izgnal iz Moravske.Barford 2001, str. 110.Vlasto 1970, str. 82.
Svetopolkova država je bila ohlapna zveza kneževin in osvojenih ozemelj.Kirschbaum 2005, str. 35. Kraljestvo je kmalu po njegovi smrti propadlo zaradi sporov za oblast med njegovimi sinovi in vedno ostrejših pritiskov Ogrov.Bartl 2002, str. 17.Spiesz in drugi 2006, str. 311.
Svetopolk, katerega imperij je zajemal dele ozemlja sedanje Češke, Moravske, Slovaške, Poljske in Madžarske, je bil v slovaških literarnih delih iz obdobja slovaškega preporoda v 18. stoletju občasno napačno in anahrono predstavljen kot slovaški kralj.Bartl 2002, str. 88.
Življenje Zgodnja leta Fuldski letopisi omenjajo Svetopolka kot Rastislavovega nečaka. Slednji je bil drugi znani vladar Velikomoravske.Kirschbaum 2005, str. 27. Svetopolk je bil rojen najverjetneje okoli leta 840. Očetovo ime Svetimir je zapisano v Letopisu popa Dukljana s konca 12. stoletja. Letopis je srednjeveško zgodovinsko delo, ki je bilo dolgo zavrženo kot zbirka dejstev in izmišljotin.Bowlus 1994, str. 189.Curta 2006, str. 14. Po nedokazanem poznejšem moravskem izročilu Tomáša Pešine iz Čehoroda (17. stoletje), ki je sestavil družinsko drevo hiše Mojmír, je bil Svetopolk sin nekega Bogislava.Havlík 1994, str. 12–13. Po besedah Simona iz Keze je bil njegov oče Morot, poljski knez, ki si je podredil Bractari in vladal kot car Bolgarov,Laszlo Veszpremy, Frank Schaer (prev.). Simonis De Keza Geta Hungarorum. CEU Press, 1999. str. 75. zasedel Crișano in se nato upokojil v Veszprému.Martyn Rady, László Veszprémy. Anonymus Notary of King Bela The Deeds of the Hungarians. CEU Press, 2010. str. 33.
Zdi se, da se je Svetopolk povzpel na oblast v Velikomoravski v zgodnjih 80. letih 9. stoletja. Metodovo življenje omenja, da sta Svetopolk in njegov stric skupaj prosila bizantinskega cesarja Mihaela III., naj na Moravsko pošlje misijonarje, ki poznajo slovanski jezik.Curta 2006, str. 124–125. Mihael III. je izbral brata Cirila in Metoda, ki sta tekoče govorila slovansko narečje, ki se je govorilo v okolici Soluna v Grčiji.Fine 1991, str. 113. Brata sta na Moravsko prispela leta 863 in se takoj lotili poučevanja in pridiganja.Fine 1991, str. 114. Njun prevod liturgičnih besedil v staro cerkveno slovanščino je leta 867 odobril papež Hadrian II.Bartl 2002, str. 20.
In zgodilo se je v tistih časih, da je slovanski knez Rastislav skupaj s Svetopolkom poslal cesarju Mihaelu odposlance iz Moravske, rekoč tako: "Z Božjo milostjo smo napredovali in k nam je prišlo veliko krščanskih učiteljev, med njimi Italijani, Grki in Nemci, ki nas učijo na različne načine. Toda Slovani smo preprosto ljudstvo in nas nihče ne poučuje o resnici in pametno razlaga. Zato, o prijazni gospod, pošlji človeka, ki nas bo usmeril k celotni resnici.
— Metodovo življenjeKantor 1983, str. 111.
Začetek vladanja 200px|thumb|Kip Svetopolka I. v Lošticah, Češka republika
Do leta 869, ko se je prvič pojavil v frankovskih Fuldskih letopisih, je Svetopolk vladal v svojem "kraljestvu" (regnum) znotraj Velikomoravske.Bowlus 1994, str. 161. Njegov dvor je bil pri "Rastislavovem starem mestu" (urbs antique Rastizi), ki je bilo morda pri Starém Městu na Moravskem ali pri Nitri, ki je zdaj na Slovaškem. Njegov dvor je bil poistoveten tudi s Sirmijem, sedanjo Sremsko Mitrovico v Srbiji.Bowlus 1994, str. 185.
Svetopolkovo "kraljestvo" so leta 869 napadli in izropali Bavarci pod poveljstvom Karlmana, najstarejšega sina Ludvika Nemškega, kralja Vzhodnofrankovske države. Rastislavovo ozemlje so istočasno napadle frankovske in alemanske čete pod vodstvom najmlajšega Ludvikovega sina Karla Debelega. Čeprav sta se vojski kmalu umaknili, se je Svetopolk začel tajno pogajati s Karlomanom in mu izrazil svojo naklonjenost.Goldberg 2006, str. 286.
Ko je za pogajanja in dogovor izvedel Rastislav, naj bi pobesnel in svojemu nečaku nastavil past: povabil ga je na gostijo, kjer ga je nameraval ubiti.Bowlus 1994, str. 164. Svetopolk je izvedel za stričeve načrte, ga ujel in predal Karlmanu. Rastislava so pod stražo poslali na Bavarsko, Karlman pa je njegovo kraljestvo takoj pripojil k svojemu.
Svetopolk je za nagrado za Rastislavovo aretacijo dobil Karlmanovo dovoljenje, da obdrži svojo kneževino, druge dele Velikomoravske pa sta dobila v fevd frankovska mogotca Viljem in Engilšalk. Karlmanovi vojaki so ujeli Metoda, katerega je papež Hadrijan II. pred tem imenoval za nadškova Sirmija (Sremska Mitrovica, Srbija), pristojnega za ozemlje pod Rastislavovo in Svetopolkovo oblastjo.Bowlus 1994, str. 163. Na začetku leta 871 je Karlman aretiral tudi Svetopolka, domnevno zaradi nezvestobe. Aretacija bi lahko bila povezana z uporom Karlmanovih mlajših bratov Ludvika Mlajšega in Karla Plešastega.Goldberg 2006, str. 306., 309. Moravci, prepričani da so Svetopolka ubili, so za njegovega naslednika imenovali Slavomirja iz Rastislavove vladarske rodbine.Goldberg 2006, str. 309.
Obdobje do sklenitve Forchheimskega miru Karlman je kmalu sprevidel, da so obtožbe proti Svetopolku neutemeljene, in ga izpustil iz zapora. Da bi Svetopolka navezal na svojo družino, ga je izbral za botra svojega nezakonskega vnuka,Goldberg 2006, str. 310. vnuk pa je dobil moravsko ime Svetopolk (nemško Zwentibold).
Svetopolk se je strinjal, da povede Karlmanovo vojsko proti Slavomirju in upornim Moravcem,Bowlus 1994, str. 173. vendar je po prihodu v "Rastislavovo staro mesto" izdal Bavarce in se tajno povezal z uporniki. Osvojil je vse trdnjave po Karlmanovem načrtu, potem pa zbral veliko moravsko vojsko in nepričakovano napadel tabor nič hudega slutečih Bavarcev. Moravci so ujeli veliko bavarskih vojakov, druge pa pobili in iz Velikomoravske izgnali frankovske okupatorje. Moravci so ubili tudi Karlmanova guvernerja Viljema in Engelšalka in Svetopolk je postal nesporen vladar Velikomoravske.
thumb|left|200px|alt=Ruins of a fort at Kostolec|Ruševine moravske trdnjave na hribu Kostolec, Ducové, Slovaška
Oktobra 871 je Ludvik Nemški poslal proti Čehom bavarske in frankovske čete.Goldberg 2006, str. 311.Bowlus 1994, str. 175. Na pohodu so Franki presenetili skupino Moravcev, ki so se vračali domov s hčerko češkega kneza, verjetno zato, da bi se poročila z neimenovanim moravskim magnatom. Moravci so uspeli pobegniti na varno v trdnjavo, vendar so za seboj pustili 644 popolnoma opremljenih konj. Poroka hčerke češkega kneza z moravskim mogotcem bi lahko pomenila, da je Svetopolk načrtoval sklenitev zavezništva z Čehi.
Ludvik Nemški je prepoznal hudo grožnjo, ki jo je predstavljal Svetopolk. Zbral je veliko vojsko in leta 872 iz več smeri napadel Velikomoravsko.Bowlus 1994, str. 177. Maja je iz Regensburga (Nemčija) "proti moravskim Slovanom" krenila velika vojska, turinški in saški vojaki pa so že ob prvem rečanju s sovražnikom pobegnili.Bowlus 1994, str. 177–178.Goldberg 2006, str. 312. Druga vojska, sestavljena iz Frankov pod vodstvom škofa Arna iz Würzburga in opata Sigiharda iz Fulde, je imela mešane rezultate: čeprav so se njihove sile dobro borile, je bila večina mož pobitih in le peščica preživelih se je vrnila v Vzhodnofrankovsko kraljestvo.Bowlus 1994, str. 177–178.
Tretjo vojsko so sestavljali Bavarci in Karantanci pod Karlomanovim poveljstvom. Vojska je opustošila Velikomoravsko in prisilila Svetopolkovo vojsko na umik v "izredno dobro utrjeno trdnjavo".Bowlus 1994, str. 177–179.Goldberg 2006, str. 313. Svetopolk je kmalu zbral veliko vojsko in napadel Bavarce, ki so ostali pod poveljstvom regensburškega škofa Emriaha, da bi varovali ladje na bregu Donave.Bowlus 1994, str. 179.
Maja 873 je papež Janez VIII. energično ukrepal, ker je bil Metod še vedno ujetnik na Bavarskem.Bowlus 1994, str. 183. Karlomanu in bavarskim škofom je poslal ostra pisma in ukazal takojšnjo Metodovo osvoboditev. Zdi se, da je papežu uspelo tudi vzpostavil trajen mir med Ludvikom Nemškim in Svetopolkom.Goldberg 2006, str. 325. Ludvik Nemški je po srečanju s papežem v Veroni odšel v Forchheim, kjer je po poročanju Fuldskih letopisov "sprejel Svetopolkove odposlance, ki so prišli prosit za mir". Natančna vsebina mirovnega sporazuma ni znana, a se zdi, da je šlo za kompromis: Svetopolk je bil prisiljen plačevati Ludviku Nemškemu letni davek, slednji pa je pristal, da se bo izogibal sovražnim dejanjem proti Velikomoravski.Bowlus 1994, str. 184. Metod, ki je medtem dobil dovoljenje za vrnitev na Moravsko, je lahko še nekaj let opravljal svoje poslanstvo v razmeroma mirnem okolju.Kirschbaum 2005, str. 32.Vlasto 1970, str. 72–73.
Obdobje širjenja države thumb|right|200px|alt=|Scire vos volumus, pismo papeža Janeza VIII. Svetopolku I. iz leta 879 thumb|250px|Zanesljiva in sporna ozemlja Velikomoravske pod Svetopolkom I. (domneva sodobnih zgodovinarjev)
Velikomoravska se je 70. letih 9. stoletja znatno razširila. Metodovo življenje, na primer, govori o zajetju "zelo močnega poganskega kneza, iz porečja Visle" na ozemlju sedanje Poljske, v pismu salzburškega nadškofa Teotmarja okoli leta 900 pa piše, da je Svetopolk osvojil območje Nitre, ki je bilo naseljeno pogani.Curta 2006, str. 128–129.Bowlus 1994, str. 194. Sodobno zgodovinopisje pogosto postavlja pod vprašaj trditve, da je Velikomoravska trajno priključila ogromna sosednja ozemlja. Za trajno zasedbo Malopoljske, ozemlja zahodno od Šlezije in Panonije je malo nedvoumnih arheoloških ali pisnih dokazov.
Svetopolkova ekspanzionistična politika je bila tako uspešna morda zato, ker je bila večina zahodne Evrope med letoma 879 in 886 v primežu nenavadno divjih in obsežnih napadov Vikingov.Vlasto 1970, str. 340. Metodovo življenje po drugi strani neposredno povezuje Svetopolkove vojaške dosežke in Metodovo misijonarsko delo.Bowlus 1994, str. 196. Metod je na primer obljubil Svetopolku: če bo praznoval Petrov dan v nadškofovi cerkvi, mu bo "Bog kmalu izročil njegove sovražnike in tako se je tudi zgodilo".Bowlus 1994, str. 195–196.Kantor 1983, str. 121.