Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós Stephanus of Byzantium. Ethnica, O709.1. latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.Borza, Eugene N. (1992). In the Shadow of Olympus: the Emergence of Macedon (dopolnjena izdaja). Princeton, New Jersey: Princeton University Press.Crew, P. Mack (1982). The Cambridge Ancient History – The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC, Part 3: Volume 3 (Second ed.). Cambridge, UK: Cambridge University Press.Hammond, NGL (1994). Philip of Macedon. London, UK: Duckworth. Butrint je bil naseljen verjetno že v prazgodovini. V antiki je bil mesto epirskega plemena Haonov, kasneje pa rimska kolonija in škofija. V pozni antiki je propadel, po poplavi večjega dela mesta, ki jo je v srednjem veku povzročil velik potres, pa je bil zapuščen. V sodobnem času je Butrint arheološko najdišče v mestu Vlorë v lužni Albaniji. Leži približno 14 kilometrov južno od Sarande blizu albanske meje z Grčijo. Nahaja se na hribu s pogledom na kanal Vivari in je del Narodnega parka Butrint. Še vedno je naslovni sedež latinsko-katoliške škofije. V mestu je tudi Ali Pašin grad.
Mesto velja za eno od najpomembnejših arheoloških najdišč v Albaniji. Zaradi njegovega kulturnega, zgodovinskega in naravnega bogastva je bil leta 1992 razglašen za Unescovo svetovno dediščino in leta 2000 za narodni park.UNESCO. "Butrint". whc.unesco.org."PER SHPALLJEN PARK KOMBETAR NE MBROJTJE TE SHTETIT TE ZONES ARKEOLOGJIKE TE BUTRINTIT" (PDF). imk.gov.al (albansko). Arhivirano iz izvirnika (PDF) 27. oktobra 2017. Pridobljeno 14. februarja 2018.
Zgodovina Antično grško obdobje thumb|250px|Zemljevid antičnega Butrinta|alt=|left thumb|250px|Naselja in plemena v okolici Butrinta
Butroton, sedanji Butrint, je bil prvotno eno od glavnih središč epirskega plemena HaonovStrabon. The Geography. Book VII, Chapter 7.5 (Lacus Curtius). iz severozahodne skupine grških plemen.Boardman, John (1994). The Cambridge Ancient History: The fourth century B.C. Cambridge University Press. str. 437. Haoni so bili tesno povezani s korintsko kolonijo Korkira na otoku Krfu. Po pisanju rimskega pisca Vergilija, je bil legendarni ustanovitelj mesta videc Helen, sin trojanskega kralja Priama, ki se je po padcu Troje skupaj z Neoptolemom in njegovo konkubino Andromaho preselil na zahod. Tako Vergilij kot grški zgodovinar Dionizij iz Halikarnasa omenjata, da je po begu iz uničene Troje Butrint obiskal tudi Enej.
Najzgodnejši dokazi o naselitvi segajo v 10. do 8. stoletje pr. n. št. Nekateri avtorji trdijo, da je bil naseljen že v 12. stoletju pr. n. št.Ceka, Neritan; prevod Pranvera Xhelo (2002). Buthrotum: Its History & Monuments. Tirana: Cetis Tirana. str. 19. ISBN 978-99927-801-2-1.
Arheologi so med izkopavanji v Butrintu odkrili protokorintska keramiko iz 7. stoletja in nato korintsko in atiško keramiko iz 6. stoletja, toda nobenih znakov o prazgodovinski naselbini.The Cambridge Ancient History, Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC. str. 269. Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-23447-4, 1982. Butroton je imel pomemben strateški položaj zaradi dostopa do Krfske ožine in lege na stičišču celinske Grčije in Velike Grčije ter grškega in "barbarskega" sveta.David R. Hernandez. "Bouthrotos (Butrint) in the Archaic and Classical Periods: The Acropolis and Temple of Athena Polias" Hesperia: The Journal of the American School of Classical Studies at Athens, 86 (2, april-junij 2017: 205. Kot tak je postal eno od dveh pomembnih starodavnih pristanišč v spodnji Haoniji. Drugo je bilo Onhesmos (sedanja Sarandë).Cabanes, P. (1997). "The Growth of the Cities". Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. Ekdotikē Athēnōn, 92. ISBN 9789602133712.
Na griču nad jezerom Butrint (ali Butrotum) je bila v 7. stoletju pr. n. št. zgrajena akropola, ki je bila prvič razširjena v 5. toletju pr. n. št.Ioanna, Andreou (1997). Urban Organization. Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. Ekdotikē Athēnōn: 100. ISBN 9789602133712.
V prvih letih druge peloponeške vojne (413–404 pr. n. št.) so Korkirci zgradili utrdbe, ki so segale od Ksamila do Butrotuma. Butrotum, ki je bil prej samostojno mesto, je postal podanik bližnjega Krfa.Hammond, N. G. L (1997). The Tribal Systems of Epirus and Neighbouring Areas down to 400 B.C. Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization: 56. ISBN 9789602133712.Ceka, str. 22.
V 4. stoletju pr. n. št. je pomen mesta začel rasti. V mestu je bilo zgrajeno gledališče, svetišče, posvečeno Eskulapu, in agora. Akropola je bila zavarovana s trojnim obzidjem. Zadnje zunanje obzidje je bilo zgrajeno okoli leta 380 pr. n. št. in obdajalo površino štirih hektarjev. V tem 870 metrov dolgem obzidju so bili bastioni in pet vrat, od katerih sta bili najpomembnejši Slikovita in Levja vrata.Stillwell, Richard (2017). The Princeton Encyclopedia of Classical Sites. Princeton University Press. str. 175. ISBN 9781400886586. Agora, stoa, stanovanjska četrt in gledališče so imeli svoje obzidje.
Številni napisi v Butrotumu opisujejo organizacijo Haonov na začetku 3. stoletja pr. n. št., ki kažejo, da so tudi oni vsako leto izvodili voditelja z enoletnim mandatom, imenovanega prostat (grško Προστάτης, zaščitnik).
Grški koledar Butrotona se pojavlja v najstarejšem znanem analognem računalniku, tako imenovanem mehanizmu z Antikitere, izdelanem v letih 150 do 100 pr. n. št.Freeth, Tony; Bitsakis, Yanis; Moussas, Xenophon; Seiradakis, John. H.; Tselikas, A.; Mangou, H.; Zafeiropoulou, M.; Hadland, R. in drugi (30. november 2006). "Decoding the ancient Greek astronomical calculator known as the Antikythera Mechanism" (PDF). Nature. 444, Supplement (7119): 587–591. Bibcode: 2006. Natur.444..587F. doi: 10.1038/nature05357.PMID 17136087. Pridobljeno 20. maja 2014.Freeth, Tony; Jones, Alexander (2012). The Cosmos in the Antikythera Mechanism. Institute for the Study of the Ancient World. Pridobljeno 19. maja 2014.
Gledališče je znano po izjemnem številu v njem vklesanih napisov. Večina napisov se ukvarja z osvoboditvami suženjev in daje obilje podrobnih podatkov o mestu v helenistični dobi.Pierre Cabanes, "Nouvelles inscriptions d'Albanie Méridionale (Bouthrotos et Apollonia)". Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik, 63 (1986), str. 137–155. Imena osvobojenih sužnjev so skoraj izključno grška, z izjemo nekaj latinskih, ki so imela grška družinska imena.Winnifrith, Tom (2002). Badlands, Borderlands: A History of Northern Epirus/Southern Albania. Duckworth. str. 70. ISBN 978-0-7156-3201-7.
Leta 228 pr. n. št. je Butrint skupaj s Krfom postal rimski protektorat.The Penny Cyclopædia of the Society for the Diffusion of Useful Knowledge. C. Knight. 1836. Sredi 2. stoletja pr. n. št. je bil središče neodvisne države, morda "Koinon Prasaiboi" s seznama theorodokoi v delfskem preročišču.Cabanes, P. (1997). From Alexander Molossus to Pyrrhus: Political Developments. Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. Ekdotikē Athēnōn: 122. ISBN 9789602133712.
Obdobje Starega Rima thumb|Bronast kovanec, kovan v Butrintu med vladanjem cesarja Avgusta (27 pr. n. št.–14 n. št.); na reverzu kovanca ja napis BVTHRAndrew M. Burnett, Michel Amandry, Pere Pau Ripollès Alegre. Roman provincial coinage: Volume I, From the death of Caesar to the death of Vitellius 44 BC-AD 69. London/Pariz, 1992, n°1394.2.|alt=|left
V naslednjem stoletju je Butrotum postal del rimske province Makedonije. Leta 44 pr. n. št. je Cezar Butrotum določil za kolonijo, s katero je nagradil vojake, ki so se borili zanj proti Pompeju. Lokalni zemljiški posestnik Tit Pomponij Atik je podpiral Cicerona, ki je v Rimskem senatu lobiral proti načrtu za ustanovitev kolonije. Posledično je bilo v Butrotum naseljenih le majhno število kolonistov.
thumb|right|250px|Remains of the baptistery
Leta 31 pr. n. št. je rimski cesar Avgust po zmagi nad Markom Antonijem in Kleopatro v bitki pri Akciju obnovil načrt, s katerim bi Butrotum postal kolonija rimskih vojnih veteranov. Novi prebivalci so mesto razširili, zgradili vodovod, rimsko kopališče, stanovanjske hiše, forumski kompleks in nimfej. V tem času se je velikost mesta podvojila. Nove zgradbe so bile zgrajeje zlasti okoli gledališče in Eskulapovega templja.Cabanes, P. (1997). From Alexander Molossus to Pyrrhus: Political Developments. Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. Ekdotikē Athēnōn: 126. ISBN 9789602133712.
V 3. stoletju n. št. je velik del mesta uničil potres in do tal porušil predmestje na Vrinski ravnici in forumu v mestnem jedru. Izkopavanja so pokazala, da je mesto takrat že popadalo, a je kljub temu preživelo pozno antiko in postalo glavno pristanišče v provinci Stari Epir. V poznoantičnem mestu je bila velika palača Trikonh, hiša pomembnega lokalnega uglednika, zgrajena okoli leta 425.
Bizantinsko in verjetno slovansko obdobje Obzidje mesta je bilo v tem obdobju temeljito obnovljeno, najverjetneje konec 5. stoletja, morda med vladanjem bizantinskega cesarja Anastazija. Jonsko obalo je leta 550 napadel Ostrogot Indulf, morda tudi Butrotum. Konec 6. stoletja so v Butrotum verjetno prišle skupine Slovanov.Hodges, Richard; Bowden, William; Lako, Kosta; Richard Andrews (2004). Byzantine Butrint: excavations and surveys 1994–1999. Oxbow Books. str. 54. ISBN 978-1-84217-158-5. Pridobljeno 8. januarja 2011. Izkopani dokazi kažejo, da so se pomembne dobrine, kot sta bili vino in oljčno olje, uvažale iz vzhodnega Sredozemlja do zgodnjega 7. stoletja, ko je Bizantinsko cesarstvo te pokrajine zgubilo. V obdobju vpadov Slovanov in selitev prebivalstva v širši regiji je bil Butrotum eno od redkih mest v Epirju, ki je preživelo in brez prekinitve ohranilo status sedeža škofije.Chrysos, E. (1997). "The Foundation of the Themes of Kephallenia, Dyrrachion and Nikopolis". Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization: 188. ISBN 9789602133712. Zaradi pomanjkanja virov je težko reči, ali so v Butrotumu med 7. in 10. stoletjem vladali Slovani ali Bizantinci.Richard Hodges (2008). Rise and Fall of Byzantine Butrint. Butrint Foundation. str. 19.
thumb|250px|Agora v Butrotumu
Velika bazilika v Butrotumu je bila zgrajena v prvi polovici 6. stoletja v severovzhodnem delu naselja.Giakoumēs, Geōrgios K.; Vlassas, Grēgorēs; Hardy, David A. (1996).Monuments of Orthodoxy in Albania. Doukas School. str. 96. ISBN 9789607203090. Med druge zgradbe iz bizantinskega obdobja spadajo akropolska bazilika (4. stoletje), palača Trikonh (6. stoletje), krstilnica z velikim kompleksnim mozaikom (6. stoletje), cerkev ob Jezerskih vratih (9. stoletje) in Krstilna cerkev (9. stoletje).Pratt, Suzanna (2013). "The impact of heritage management on local communities in the hinterland of Butrint National Park, southern Albania": 17. Pridobljeno 25. avgusta 2019. Arabski svetovni potnik Mohamed al-Idrizi je v 12. stoletju zapisal, da je Butrotum gosto naseljeno mesto s številnimi tržnicami.Prinzing, G. (1997). "Political, Social and Economic Developments". Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. Ekdotikē Athēnōn: 194. ISBN 9789602133712.
Butrotum je ostal oporišče Bizantinskega cesarstva v obrambi pred Normani iz južne Italije do četrte križarske vojne leta 1204, po kateri je Bizantinsko cesarstvo razpadlo. Butrotum je pripadel Epirskemu despotatu. V naslednjih stoletjih je bilo to področje predmet spora med Bizantinci, Anžuvinci iz južne Italije in Benečani.
Med Anžuvinci, Bizantinskim cesarstvom in Epirskim despotatom