Leonid Fedorovič Toptunov, sovjetski inženir * 16. avgust 1960 Mikolajivka, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza † 14. maj 1986 Moskva, Ruska SSR, Sovjetska zveza.
Toptunov je bil v času Černobilske nesreče 26. aprila 1986 višji glavni inženir za nadzor reaktorja 4 jedrske elektrarne v Černobilu.
Biografija
Zgodnje življenje Leonid Toptunov se je rodil 16. avgusta 1960 v Mikolajivki, Burinski kraj, Sumska oblast, v vojaški družini. Po njegovem rojstvu se je družina preselila v mesto Leninsk. Otroštvo in leta osnovne šole je preživel v tem mestu. Že od zgodnjih let je bil navdušen nad matematiko in fiziko. Toptunov je v srednji šoli študiral na 11. stopnji srednje šole v Talinu v Estonski SSR, kjer je prejel tudi spričevalo. Leta 1983 je opravil diplomo na Moskovskem inštitutu za elektrotehniko s specialko za inženirstvo jedrskih elektrarn.
Černobil Toptunov je svojo kariero začel v jedrski elektrarni v Černobilu, kjer se je zaposlil marca 1983. Delal je kot inženir za nadzor enote in višji inženir za nadzor reaktorjev. Januarja 1986 je bil Toptunov imenovan za višjega inženirja v reaktorju 4. Med svojim delom v Černobilski elektrarni se je Toptunov spoprijateljil z sodelavcem Aleksandrom Akimovim, s katerim sta postala dobra prijatelja, ki sta skupaj hodila na ribolov in se ukvarjala s podobnimi rekreacijskimi dejavnostmi. Toptunov si je vedno želel starejšega brata, Akimov pa mu je prav to nudil.
Ponoči 26. aprila 1986 je bil Toptunov skupaj z Akimovom v kontrolni sobi rekatorja 4 jedrske elektrarne, kjer sta skupaj izvajala varnostni test pod nadzorom namestnika glavnega inženirja Anatolijem Djatlovom. Toptunov je bil prvi, ki je opazil, da se moč v reaktorju nenehno hitro povečuje in takoj obvestil Akimova, ki je nato pritisnil na gumb A-05. Kmalu zatem, ob 1:23 je reaktor eksplodiral. Kmalu po eksploziji je Toptunov poskušal vzpostaviti telefonski stik z dežurnimi inženirji v spodnjih prostorih reaktorja, da bi poročal o škodi reaktorja, a brez uspeha. V prvih urah po nesreči je Toptunov sprejel ukrepe za lokalizacijo nesreče in preprečevanje njenega širjenja ter z drugimi inženirji sodeloval pri dovajanju hladne vode v porušen reaktor. Na tem položaju je ostal do 8:00 ure zjutraj 26. aprila, pri tem pa je bil izpostavljen smrtonosni dozi 700 rem sevanja.
Toptunov je bil hospitaliziran in odpeljan v posebno bolnišnico v Moskvi, kjer se je zdravil skupaj z drugimi inženirji iz elektrarne. Staršem je poslal pismo in pustil sporočilo, kje ga lahko najdejo v Moskvi. Starša sta ga obiskala v bolnišnici. Čeprav je lahko hodil, sta opazila nenavadne poškodbe kože. Med bivanjem v bolnišnici se je z Akimovom in Djatlovom pogovarjal o možnih vzrokih nesreče, vendar sta bila oba zmedena. Starša sta ga vprašala o vzroku nesreče, a je Toptunov lahko le povedal, da sta z Akimovom upoštevala predpise. Toptunov je prejel presaditev kostnega mozga, da bi si obnovil imunski sistem v upanju, da mu bodo rešili življenje, vendar pa se je njegovo stanje pozneje hitro poslabšalo. 14. maja 1986 je Toptunov podlegel akutni sevalni zastrupitvi in umrl v starosti 25 let. Pokopan je bil na mednarodnem pokopališču v Moskvi.
Nagrade in v popularni kulturi Leta 2008 je Viktor Juščenko, takratni predsednik Ukrajine, Toptunovu posmrtno odlikoval z Ordenom za pogum 3. stopnje.
V televizijski seriji Zero Hour leta 2004 ga je upodobil igralec Volodya Stepanenko. V upodobitvi BBC-ja Surviving Disaster: Černobilska jedrska katastrofa ga je upodobil Michael Colgan leta 2006 in Robert Emms v HBO-jevi miniseriji Černobil iz leta 2019.
Sklici
Kategorija:Ukrajinski inženirji Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče Kategorija:Umrli zaradi sevanja