L'Argia je opera skladatelja Antonia Cestija in libretista Giovannija Filippa Apollonija. Premierno so jo uprizorili 4. novembra 1655 v Innsbrucku v počastitev uradnega sprejema kraljice Kristine v katolištvo.
Predstavitev Opero L'Argia, ki je sestavljena iz uvoda in treh dejanj, je komponiral Cesti, libretto pa napisal Apolloni. To je bila prva predstava v Dvornem gledališču v Innsbrucku dne 4. novembra 1655, da bi proslavili obisk švedske kraljice Kristine. Ta opera je doživela naslednjih 20 let mnogo predstav po italijanskih mestih, tudi Benetkah in Sieni, ko so tam odprli novo operno hišo. Na novo so jo zopet postavili na oder na Insbruškem festivalu zgodnje glasbe (Innsbrucker Festwochen der Alten Musik) 1996.
Dogajanje je postavljeno na otok Ciper, kjer princesa Argia ljubosumno zasleduje nestanovitnega in nezvestega Selina.
Ozadje in sprejem premiere V času priprave opere sta bila tako skladatelj Cesti in pisaetlj Apolloni v službi na dvoru avstrijskega nadvojvoda Ferdinanda Karla v Inomostu: Cesti od 1654, Apoloni od 1653. L'Argia je bila prvi plod njunega opernega sodelovanja. Bila je del celotedenskih slovesnosti novembra 1655 v čast obiska Kristine Švedske, ki je bila na poti v Rim.
3. novembra je torej javno vstopila v katolištvo v Hofkirche v Innsbrucku. Naslednjega večera so predvajali opero L'Argia v nadvojvodovem novem gledališč, ki so ga odprli prejšnje leto in je stalo na mestu današnjega Tiroler Landestheater Innsbruck (Tirolskega deželnega gledališča).Sadie, Julie Anne (1998). Companion to Baroque Music. p. 82. University of California Press.
Navzoč je bil tudi angleški katoliški duhovnik in kanonik, ki se je na svojem popotovanju skozi Evropo ravno takrat zadrževal v mestu, John Bargrave; takole je opisal predstavo:
Angleški izvirnik (John Bargrave) Bargrave, John (edited and annotated by James Craigie Robertson) (1867). Pope Alexander the Seventh and the College of Cardinals, p. 70. Camden Society Slovenski prevod (zapisal kanonik John Bargrave) That night she (Queen Christina) was entertayned with a most excellent opera, all in musick, and in Italian, the actors of that play being all of that nation, and, as some of themselves told me, they were seven castrati or eunuchs; the rest were whoores, monks, fryers, and priests. I am sure it lasted about 6 or 7 hours, with most strangely excellent scenes and ravishing musick. Tisto noč so kraljico Kristino zabavali z izvrstno opero, celotno v glasbi in italijanščini; igralci te predstave so bili vsi Lahi; nekateri so mi povedali, da je bilo sedem skopljencev (tj. kastratov ali evnuhov); ostali so bile vlačuge, menihi, redovniki in duhovniki. Prepričan sem, da je trajalo okrog 6 do 7 ur, z najbolj nenavadnimi in odličnimi prizori ter očarljivo glasbo.
Kako je pa bila ta izredna opera všeč navzočemu občinstvu, zlasti pa še glavni namembnici, to je, švedski kraljici Kristini? Tudi o tem imamo ohranjeno kratko poročilo, ki pravi:
Latinski izvirnikFestivvs adventvs virginis Christinae, 1655 Nemški prevod Slovenski prevod Slovesen prihod device Kristine, 1655 "Pluries ego, sedens prope Excellentissimum Regis Catholici Legatu, pluries, inquam, audivi Reginam voce intelligibili obstupescetem: vim sententiarum, gravibus ac perdulcibus carminibus, tenerrimae Musicae suavitati accommmodatis, sicuti & composito Musicae carminibus, expressarum; ac omniumpene musicorum rarum dicendi, ac cantandi modum saepe numero perpendendo. Ita certe Majestati suaae, nobilibusque omnibus, omnia latis acclamationibus comendantibus, hoc scenicu spectaculum placuit, ut se nunquam aliud simile perspicisse, neque perspecturos esse, profiterentur." "Da ich ganz nahe saß (...), hörte ich die Königin wiederholt ihrem Erstaunen Ausdruck geben über die Gewalt der Sprache, deren vollendete Wiedergabe durch die Musik und die seltene Kunst der Sänger und Musiker. Die Königin und die ganze vornehme Gesellschaft spendeten wiederholt lebhaften Beifall und erklärten, daß sie etwas Ähnliches nie gesehen und wohl auch nicht wieder sehen würden." “Ker sem sedel čisto blizu (odličnega odposlanca katoliškega kralja Pimentela), sem slišal kraljico, kako je ponovno izražala svoje občudovanje nad krepkim jezikom, ki ga je izmenoma dopolnjevala glasba in redka umetnost pevcev in glasbenikov. Kraljica in celotna plemenita družba je spet in spet izražala svoje živo zadovoljstvo, češ da kaj podobnega še nikoli niso videli in za gotovo nikoli več ne bodo videli.“ https://books.google.rs/books?id=AnJVAAAAcAAJ&pg=PP7&lpg=PP7&dq=Festivvs+adventvs+virginis+Christinae&source=bl&ots=48FrmvzO43&sig=ACfU3U1frKvZ1vyVZ385HFdx-7p-BWV03g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwio6rihzLPvAhVQXhoKHbdaCJEQ6AEwDnoECA8QAw#v=onepage&q=Festivvs%20adventvs%20virginis%20Christinae&f=false
Vsebina opere Delo se je začelo s predgovorom, ki ga je sestavljal pogovor med TejoTeja (', Têthýs}}) je v grški mitologiji Uranova in Gajina hčerka, Titanovka, boginja morja ter Okeanova sestra in žena, ter je imela z njim tri tisoč hčera, imenovanih Okeanide. in Kupidom, ki hvalita kreposti kraljice Kristine. Sama opera je imela razkošno odrsko opremo z več baleti ter zbori, ki so bili vključeni v dejanje. Razen Dorisbe, ki jo je zapela Anna Renzi, in kralja Atamanta, ki jo je zapel Cesti sam, so vse glavne vloge, vključno z naslovno vlogo princese Argije, peli moški skopljenci. Izvedba je bila tako uspešna, da so jo ponovili 7. novembra, na noč pred Kristininim odhodom v Rim. To je bil njen uvod v italijansko "dramma per musica". Ko se je naselila v Rimu, je pod vtisom te umetnine postala pomembna pokroviteljica take umetniške oblike. Bianconi, Lorenzo (1987). Music in the Seventeenth Century, p. 227. Cambridge University Press.
Zasedba
Igralec/-kaVlogaČas premiere4. november 1655 Atamante (ciprski kralj) tenor Antonio CestiBrown, Jennifer Williams (November 2000). "'Innsbruck, ich muss dich lassen': Cesti, Orontea, and the Gelone Problem", p. 205. Cambridge Opera Journal, Vol. 12, No. 3. Retrieved 21 June 2016 . skladatelj Dorisba, njegova hči sopranAnna RenziEmerson, Isabelle Putnam (2005). Five Centuries of Women Singers. p. 46. Greenwood Publishing Group. Selin, sin kralja Trakije, toda sedaj Lucimoro, sin Atamantakontralt skopljenecFilippo Bombaglia, "Monello"Argia, zapuščena žena Selina in princese Negroponta, preoblečena kot mlad hlapec LaurindoAntonio PancottiÖsterreichisches Musiklexikon (2013). "Pancotti, Antonio". Retrieved 22 June 2019 .Feraspe, Princ Negroponta in Argijin bratkontralt skopljenskiAstolfo BrescianiAceste, Feraspejeva lasttenorSulejman, Selinov varuh v TrakijibasDema, Dorisbina postarna negovalkatenorLurcano, sluga kralja Atamanta in norčekcontralt skopljenskiTomaso BoviFilaura, pevka in vlačuga, Altamantova ljubicavisoki kontraltAlceo, skopljenec in hlapec FilauresopranOsman, star pastir in nekoč varuh LucimorabasVenera (Venera)visoki kontraltNedolžnost (Innocenza)visoki kontraltmornarji, vojaki, množica (pojejo); pajaci (klovni), angeli (kerubini), duhovi (vile), vojaki (plešejo)
Sklici
Opombe
Nadaljnje branje
Watson, Peter; Wisdom and Strength, the Biography of a Renaissance Masterpiece, Hutchinson, 1990,
Jonsson, L. Ann-Marie Nilsson & Greger Andersson (1994) Musiken i Sverige. Från forntiden till stormaktstidens slut 1720 ("Music in Sweden. From Antiquity to the end of the Great power era 1720")
Tibor Celler: Krisztina, egy különc királynő. Női uralkodók. (Családi kör, Újvidék, 2009. április 23, XX. évfolyam, 17. szám, 30.31. old.)
Zunanje povezave
Allmusic: L’Argia (lahko se posluša opera) Project presentation Queen Christina of Sweden, the European
Innsbrucker Festwochen der Alten Musik. Cesti-Wettbewerb 2021 Musikland Tirol: Festwochen der Alten Musik 1980. Live-Mitschnitt des ORF 2021 fembio e.V.: Christina von Schweden Biografie • Zitate • Weblinks • Literatur & Quellen • Bildquellen
Dnevno: Švedska kraljica Kristina preobraćenica na katoličanstvo
Sodiummedia: Шведска краљица Кристина: биографија, занимљиве чињенице живота
L'Argia Le peripezie d'Amore Dramma musicale. Libretto di Giovanni Filippo APOLLONI Musica di Antonio CESTI Prima esecuzione: 4 novembre 1655, Innsbruck, Hof-Saales Theater. Trentaminuti: Cristina di Svezia: breve biografia della sovrana che per convertirsi al cattolicesimo rinunziò al trono di Anselmo Pagani
Opéra Baroque. Partage CC BY-SA. L’Argia (natančen opis vsebine in igralcev)
Kategorija:Opere Kategorija:Dela leta 1655